Ponedeljek, 10. 5. 2021, 22.23
3 leta, 7 mesecev
Po skoraj 20 letih konec gradbišča v središču prestolnice?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,39
8
Pogled na že več let mirujoče gradbišče na Čopovi 9. Hiša Devetka naj bi povezala Knafljev prehod in Čopovo ulico.
Na gradbišču, kjer stoji nedokončan objekt Devetka, ob Knafljevem prehodu v središču Ljubljane, naj bi se po dolgih letih samevanja vendarle nadaljevala dela.
Knafljev prehod v središču Ljubljane, tik ob Čopovi ulici in mesto številnih druženj, ima že dve desetletji veliko črno luknjo. Gre za zapuščeno gradbišče in nedokončano stavbo Devetka. Dokončanje projekta so zaustavili nesoglasja zaradi številnih zemljišč, kriza in druge težave različnih vlagateljev, vendar naj bi ta projekt zdaj dočakal srečen konec.
"Po vseh teh letih 'zapletov in razpletov' so stranke nepravdnega postopka oziroma solastniki do te mere zbližali stališča, da je utemeljeno pričakovati sklenitev zunajsodnega dogovora ali sodne poravnave v najkrajšem mogočem času," je za Dnevnik dejala znana ljubljanska odvetnica Carmen Dobnik, ki je lastnica podjetja Nova devetka.
Ob tem Dnevnik še poroča, da naj bi bil projekt vreden 18 milijonov evrov, vendar bi lahko bila končna cena še višja, saj je predvidena še garažna hiša, katere izvedba bi bila zahtevnejša.
Kakšna bo nova različica projekta Devetka?
Dobnikova je pred dvema letoma za Siol.net dejala, da bodo zgradili poslovno-stanovanjski objekt, ki bo imel v pritličju in prvem nadstropju trgovine in lokale, v zgornjih nadstropjih pa naj bi bilo od 20 do 24 nadstandardnih stanovanj z visečimi vrtovi in ozelenjenimi terasami, ki bodo namenjena prodaji na trgu. Za Dnevnik je sicer napovedala 26 stanovanj, cene pa bodo med najvišjimi v Ljubljani. Spomnimo, na mestu nekdanjega Kolizeja, kjer gradijo Schellenburg, se cene gibljejo od pet do osem tisoč evrov za kvadratni meter, brez DDV.
Dolga brada iz leta 2001
Knafljev prehod je eno od najbolj priljubljenih shajališč v prestolnici.
Projekt Devetka ima sicer že dolgo brado. Graditi so ga začeli leta 2001 v okviru javno-zasebnega partnerstva in zgradbo zgradili do tretje gradbene faze. Prvi zasebni vlagatelj v projektu je bila družba Polder, ki jo je vodil Borut Rezar, sicer glavni akter in obsojeni v aferi Zbiljski gaj.
Družba Polder je pozneje končala v stečaju, nedokončani objekt pa v stečajni masi. Kupil ga je Bahtijar Bajrović, najbolj znan kot lastnik verige trgovin Sportina, vendar se projekt ni premaknil, nato pa je leta 2008 udarila še finančna kriza. Objekt so zaradi prezadolženosti Bajrovićevih podjetij prevzele banke. Dodatna težava so bili še številni lastniki, skupna parcela ob Knafljevem prehodu, za katero je imel vsak od sedmih lastnikov svoje interese, in nerealna cenovna pričakovanja.
Med vlagatelji so pred leti omenjali tudi predsednika košarkarske zveze Mateja Erjavca in sekretarja na zvezi ter nekdanjo košarkarsko legendo Raša Nesterovića, ki sta skupaj s Slavkom Latinovićem posodila 1,4 milijona evrov. Več tukaj.
8