Planet TV: Predstavniški dom kongresa potrdil senatni dogovor (video)

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 257 glasovi za in 167 proti le potrdil dogovor proti tako imenovanemu fiskalnemu prepadu, ki ga je 23 ur pred tem v noči na torek z veliko večino potrdil senat. Predsednik ZDA Barack Obama bo predlog zakona podpisal nemudoma, ko ga dobi na mizo.

Zakon zvišuje davke za dva odstotka Obama je kmalu po zaključku glasovanja v predstavniškem domu dejal, da bo zahvaljujoč republikancem in demokratom lahko podpisal zakon, ki zvišuje davke za dva odstotka najbogatejših Američanov, obenem pa preprečuje povišanje davkov, ki bi gospodarstvo pahnilo nazaj v recesijo.

V torek so potekle davčne olajšave sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega, veljati pa so začeli avtomatični proračunski varčevalni ukrepi, o katerih sta se stranki dogovorili leta 2011 v času prepirov okrog dviga dovoljene meje javnega dolga. ZDA so padle v tako imenovani fiskalni prepad, ki je grozil z novo recesijo, vendar pa nov zakon to nevarnost odpravlja.

Cantor pred glasovanjem razkril, da predloga ne bo podprl Predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner iz Ohia je v torek sklical posvet z drugimi kongresnimi voditelji svoje stranke, Biden pa je medtem pritiskal na demokrate. Vodja večine v predstavniškem domu Eric Cantor iz Virginije, ki računa na Boehnerjev položaj, je sicer sredi dneva izjavil, da senatnega predloga ne bo podprl, ker pretirava z višanjem davkov in ne stori dovolj za zmanjšanje porabe.

O predlogih so se pogovarjali ves dan Pogovori so se potem nadaljevali ves dan, dokler se Boehner ni odločil, da bo predlog le dal na glasovanje. Voditeljica demokratov Nancy Pelosi iz Kalifornije se je zavzela za glasovanje, čeprav vsi demokrati niso podpirali predloga. Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid iz Nevade je pred tem zatrdil, da senat ne bo obravnaval nobenih morebitnih popravkov predloga iz predstavniškega doma, ki mora glasovati ali pa naj odgovarja pred ameriškimi volivci.

"Če se bodo republikanci igrali z dogovorom, ki je dobil podporo 88 senatorjev, bodo odgovorni za največje povišanje davkov v ameriški zgodovini," je za televizijo NBC povedal neimenovani demokratski uslužbenec senata. Boehnerju tako ni preostalo drugega, kot glasovanje. Za nižjo porabo pa se bodo lahko republikanci borili naprej v času pogajanj za novo povišanje meje javnega dolga.

Senatni predlog, proti kateremu so glasovali le trije demokrati in pet republikancev, je v bistvu plod dogovora med vodjo republikanske manjšine Mitchom McConnellom iz Kentuckyja in Bidenom, ki ga je McConnell poklical na pomoč, ker senatni demokrati niso dovolj popuščali.

Za poročene pare se bo stopnja zvišala na 39,6 odstotka Davki se bodo zdaj povišali oziroma vrnili na stopnje iz leta 2001 za letni dohodek na posameznika nad 400.000 dolarjev oziroma 450.000 dolarjev za poročene pare, ki skupaj vlagajo davčno napoved. Za slednje se bo stopnja zvišala s 35 na 39,6 odstotka.

Davčna stopnja za dedovanje se bo na premoženje, ki je vredno nad pet milijonov dolarjev, s sedanjih 35 povišala na 40 odstotkov. Dohodek od investicij in dividend bo za tiste v najvišjem davčnem razredu po novem obdavčen z 20 odstotki, za vse nižje davčne razrede pa bo obdavčitev še naprej 15-odstotna. Davkoplačevalci v dveh najnižjih razredih pa tudi po novem ne bodo plačali davka na dividende in investicije.

Dogovor ne vsebuje podaljšanja olajšave za davek na plače Za demokrate je največja pomanjkljivost dogovora v tem, da ni podaljšal olajšave za davek na plače. Leta 2011 in 2012 so Američani v zvezni pokojninski sklad nakazali 4,2 odstotka svojega dohodka. Ta stopnja se bo zdaj vrnila na 6,2 odstotka, kar za ljudi z letnim dohodkom okrog 50.000 dolarjev pomeni tisoč dolarjev več davka letno. Z višjimi davki se bo v zvezni proračun v desetih letih steklo skupaj 620 milijard dolarjev.

Nova pogajanja že na obzorju Glede porabe pa predlog zakona ni rešil ničesar. Avtomatično krčenje porabe, ki bi letos zneslo 110 milijard dolarjev, je preloženo za dva meseca. Približno takrat bo spet presežena dovoljena meja javnega dolga, ki zdaj znaša 16.400 milijard dolarjev, in v kongresu se tako obeta nadaljevanje pogajanj.