Torek, 13. 5. 2025, 6.00
1 dan, 4 ure
Bolečine v kolenu: Kako učinkovito zmanjšati bolečine?
Kolenski sklep je eden najbolj obremenjenih delov telesa – pri vsakem koraku, skoku ali dvigu nosi težo celotnega telesa. Zaradi svoje kompleksne strukture in nenehne izpostavljenosti obremenitvam je koleno pogosto tudi žarišče bolečin, poškodb in obrab. Statistike kažejo, da se z bolečim in otečenim kolenom sooča kar vsak peti človek na svetu oziroma kar 20 odstotkov svetovne populacije. Ključno pri obravnavi kolenskih težav je pravočasno prepoznati vzrok bolečine. Če tega ne odpravimo, se lahko že na videz nedolžne bolečine sčasoma razvijejo v resne gibalne omejitve in trajne poškodbe.
Se soočate z bolečino v kolenu pri vsakdanjih aktivnostih, npr. počepu, hoji po stopnicah ali klancu navzdol? Koleno je sklep, ki je v vsakodnevnem življenju izredno obremenjen, zato ni presenetljivo, da so bolečine v tem predelu zelo pogoste. Te lahko nastanejo zaradi manjših vnetnih stanj, kot so tendinitis, burzitis ali Osgood-Schlatterjeva bolezen, lahko pa so posledica resnejših poškodb, kot so raztrganine meniskusa, sprednje križne vezi ali artroza.
Med najpogostejšimi vzroki za bolečine v kolenu so ponavljajoče se obremenitve, prekomerna telesna teža, travmatske poškodbe (npr. pri športu ali padcih) ter dedna nagnjenost k degenerativnim spremembam. Pri odraslih se največkrat pojavlja osteoartroza, degenerativna bolezen, ki je odgovorna za kar 80 odstotkov vseh primerov bolečin v kolenu. Pri mlajših je bolečina največkrat posledica akutnih poškodb, kot sta poškodba sprednje križne vezi ali medialnega meniskusa.
Osnovna preventiva za preprečitev bolečin v kolenu
Kaj je dobro vedeti? Za ohranjanje zdravih kolen je ključno vzdrževati primerno telesno težo, saj s tem zmanjšamo obremenitev sklepov. Pomembno je tudi redno izvajanje vaj za krepitev mišic nog in izboljšanje gibljivosti. Če se ukvarjate s fizično zahtevnimi športi, kot so smučanje, tenis ali nogomet, je še toliko pomembnejše, da ostanete v dobri telesni pripravljenosti in s tem zmanjšate tveganje za poškodbe kolena.
V vsakem primeru velja – ob pojavu kronične bolečine ali poškodbe je pomembno, da poiščete strokovno pomoč. Tudi če se bolečina začasno umiri in oteklina izzveni, lahko nepravilno ali pomanjkljivo zdravljenje vodi v nadaljnje zaplete.
Nevarnosti in pasti zamujene rehabilitacije
Brez ustrezne specialistične rehabilitacije se lahko akutna bolečina v kolenu hitro prevesi v kronično stanje, ki je težje obvladljivo in pogosto povezano z večjimi operativnimi tveganji. Povedano drugače – zamujena ali nepravilna rehabilitacija resno ogroža dolgoročno fizično zmogljivost ter je eden glavnih vzrokov za trajne gibalne omejitve in slabše izide zdravljenja.
V kliniki Medicofit so na podlagi sodobnih znanstvenih dognanj in dolgoletnih izkušenj razvili specializirane rehabilitacijske protokole, s katerimi kolenu povrnejo moč, stabilnost in popolno funkcionalnost.
Naročite se na rehabilitacijo poškodbe kolena
Anatomija kolenskega sklepa
Za razumevanje bolečin in poškodb v kolenu je pomembno poznati osnovno anatomijo tega kompleksnega sklepa. Kolenski sklep je največji in hkrati eden najkompleksnejših sklepov v telesu. Sestavljajo ga tri kosti: stegnenica, golenica in pogačica. Sklep je stabiliziran s sistemom močnih vezi (ligamentov), ki skrbijo za pravilno gibanje in preprečujejo prekomerne pomike med kostmi. Glavni ligamenti v kolenu so:
- sprednja križna vez (ACL),
- zadnja križna vez (PCL),
- notranja kolateralna vez (MCL) in
- zunanja kolateralna vez (LCL).
Ti ligamenti skupaj z mišicami in drugim mehkotkivnim sistemom omogočajo natančno usklajeno gibanje ter zagotavljajo stabilnost sklepa med vsakodnevnimi in športnimi obremenitvami.
Lokacija bolečine v kolenu
Pri oceni težav s kolenom je ključnega pomena natančna določitev lokacije bolečine. Prav ta nam pogosto pomaga prepoznati osnovni vzrok težav. Bolečina se lahko pojavi na različnih predelih kolena – spredaj (anteriorno), zadaj (posteriorno), na notranji strani (medialno) ali zunanji strani (lateralno).
Vsaka od teh lokacij lahko nakazuje na specifično poškodbo ali obremenitveno stanje. Za natančno opredelitev izvora bolečine se uporablja diagnostična terapija, s katero strokovnjak sistematično oceni funkcionalnost sklepa in izzove značilne simptome, povezane s posamezno strukturo.
1. Bolečina v kolenu spredaj
Bolečina v sprednjem delu kolena se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, kot so poškodba sprednje križne vezi (ACL), hondromalacija pogačice, patelarna tendinopatija (skakalno koleno), poškodbe meniskusov v sprednjem delu sklepa, patelofemoralni sindrom ter preobremenitev ali prekomerna telesna aktivnost. Poškodbe vezi, nestabilnost pogačice in tendinopatije povzročajo bolečino predvsem med gibanjem – najpogosteje pri počepu. Tudi intenzivna telesna dejavnost brez ustreznega okrevanja lahko pomembno prispeva k pojavu bolečine v tem delu kolena.
2. Bolečina v zadnjem delu kolena
Bolečina na zadnji strani kolena je lahko posledica različnih vzrokov, med katerimi so najpogostejši preobremenitev mišic ali tetiv – zlasti preaktivna poplitealna mišica. Te težave se pogosto pojavijo pri aktivnostih, ki vključujejo intenzivno upogibanje kolena, ali kot posledica neustrezne rehabilitacije po artroskopiji. Pogost vzrok je tudi Bakerjeva cista, tekočinska tvorba na zadnji strani kolena, ki nastane zaradi kopičenja sinovialne tekočine. Poleg tega se bolečina lahko pojavi zaradi poškodbe zadnje križne vezi (PCL), ki je pogosto poškodovana pri nenadnih rotacijskih gibih. K nelagodju na tem območju lahko prispevata tudi slaba biomehanika telesa ali nepravilno gibanje sklepov.
3. Bolečina na zunanji strani kolena
Bolečina na zunanji strani kolena je pogosto povezana s tekaškim kolenom (sindrom iliotibialnega trakta) – ta nastane zaradi vnetja ali draženja tkiva, ki poteka vzdolž zunanjega dela stegna. Pogosti vzroki vključujejo tudi burzitis – vnetje sluznih vrečk, ki blažijo trenje med strukturami v sklepu. Pri mladostnikih se lahko pojavi Osgood-Schlatterjeva bolezen, ki prizadene rastne plošče. Poleg tega nelagodje lahko povzročijo tudi poškodbe lateralnega kolateralnega ligamenta (LCL) in lateralnega meniskusa.
4. Bolečina na notranji strani kolena
Najpogostejši vzrok bolečine na notranji strani kolena je poškodba medialnega meniskusa, ki lahko povzroči bolečino in občutek zatikanja. Bolečino pogosto povzročajo tudi poškodbe medialnega kolateralnega ligamenta (MCL), pri katerih pride do raztezanja ali natrganja in s tem do nestabilnosti sklepa. Med pogoste vzroke spada tudi osteoartroza, pri kateri se zaradi obrabe hrustanca zmanjša gibljivost in poveča občutljivost – predvsem na notranji strani, kjer se obraba pojavi najprej. Bolečina se lahko pojavi tudi zaradi vnetja burze pod narastiščem mišic pes anserinus, kar je posledica preobremenitve. Nepravilno gibanje pogačice pa lahko privede do patelarnega sindroma, ki povzroča trenje in bolečino na istem območju.
5. Prenesena bolečina v kolenu
Prenesena bolečina v kolenu izvira iz drugih delov telesa, najpogosteje iz hrbtenice, bokov ali živčevja, vendar se občuti v predelu kolena. Eden najpogostejših vzrokov je išias, ki nastane zaradi stiskanja išiadičnega živca in povzroča bolečino, ki potuje od križa do noge, vključno s kolenom. Takšna bolečina je pogosto povezana z dodatnimi simptomi, kot so mravljinčenje, otrplost ali mišična oslabelost. Prenesena bolečina se lahko pojavi tudi pri težavah, kot so hernija diska, spinalna stenoza, artritis drugih sklepov, fibromialgija, bolezni ožilja, ali kot odziv na psihološke dejavnike, kot je stres.
Zdravljenje bolečine v kolenu je odvisno od osnovnega vzroka težav. Lahko vključuje fizioterapijo, ustrezna zdravila za zmanjšanje vnetja in obvladovanje simptomov, ciljno usmerjene vaje za krepitev mišic ter – v hujših primerih – tudi kirurški poseg. Ključno je, da pravočasno poiščete strokovno pomoč. Fizioterapevt bo s pomočjo natančne ocene vašega stanja postavil ustrezno diagnozo in pripravil individualiziran načrt zdravljenja, prilagojen vašim potrebam in gibalnim ciljem.
Naročite se na rehabilitacijo poškodbe kolena
Vzroki za bolečine v kolenu
V kliniki Medicofit uspešno zdravijo bolečine v kolenu, ki so nastale zaradi:
- rupture sprednje križne vezi in zadnje križne vezi,
- poškodbe kolateralnih vezi,
- poškodbe meniskusa,
- skakalnega kolena,
- patelofemoralnega bolečinskega sindroma,
- Osgood-Schlatterjevega sindroma,
- sindroma iliotibialnega trakta,
- klecajočega kolena,
- nestabilnosti in izpaha pogačice,
- artroze kolena,
- iritacije Hoff maščevja.
V nadaljevanju vam predstavljamo štiri vzroke za bolečine v kolenu, s katerimi se v kliniki pogosto srečujejo.
1. Patelarna tendinopatija (skakalno koleno)
Patelarna tendinopatija, znana tudi kot skakalno koleno, je preobremenitvena poškodba kolenskega sklepa, pri kateri se pojavi vnetje patelarnega ligamenta – kite, ki povezuje pogačico z golenico. Najpogosteje se razvije kot posledica ponavljajočih se skokov, doskokov in nenadnih sprememb smeri.
Najprepoznavnejša simptoma sta bolečina na sprednji strani kolena, ki se pojavi ob pokrčenju kolena (npr. pri počepu) ter občutljivost na dotik. Težava je najpogostejša pri športnikih, kot so nogometaši, košarkarji, odbojkarji, rokometaši in teniški igralci, pojavlja pa se tudi pri tekačih, atletih in pohodnikih. Če ni ustrezno zdravljena, je patelarna tendinopatija v kar 50 odstotkih vzrok za prezgodnji konec športne kariere.
Fizioterapevtsko zdravljenje temelji na fazi tendinopatije – poznamo reaktivno fazo, fazo slabega celjenja in degenerativno fazo. V vseh treh fazah je ključna sistematična in progresivna terapevtska vadba, s katero se krepi patelarni ligament ter uravnovešajo mišične asimetrije, ki vplivajo na stabilnost in obremenitev kolena.
2. Artroza
Artroza kolena je degenerativna bolezen, pri kateri se obrabi sklepni hrustanec. Posledica so bolečina, zmanjšana gibljivost, otekanje sklepa in postopno slabšanje funkcionalnosti kolena v vsakdanjem življenju. Vzroki za nastanek artroze so pogosto povezani s staranjem (zmanjšana sposobnost regeneracije tkiv), prekomerno telesno težo (povečana mehanska obremenitev sklepa), preteklimi poškodbami kolena ter genetsko nagnjenostjo. Statistično se artroza pojavi pri 13 odstotkih žensk in desetih odstotkih moških nad 60. letom starosti.
Pred začetkom zdravljenja je ključna natančna ocena stanja z magnetno resonanco, ki pokaže obseg obrabe in prizadetost posameznih sklepnih struktur. Čeprav artroze ni mogoče popolnoma pozdraviti, lahko s celostno fizioterapevtsko obravnavo učinkovito nadzorujemo simptome in upočasnimo njeno napredovanje. Zdravljenje vključuje terapije za zmanjšanje bolečine in vnetja, vaje za ohranjanje gibljivosti, krepitev mišic ter splošno izboljšanje telesne pripravljenosti.
V kliniki Medicofit pacienta celostno pripravijo na kirurško zamenjavo kolena (delno ali totalno endoprotezo) tako v predoperativni kot tudi v postoperativni fazi rehabilitacije, kar omogoča hitrejše okrevanje in boljšo dolgoročno funkcijo sklepa.
3. Burzitis
Burzitis kolena je vnetje burze – majhne vrečke, napolnjene s tekočino, ki blaži trenje med kostmi, tetivami in mišicami v sklepu ter omogoča lažje gibanje. Ko se burza vname, se pojavijo bolečina, oteklina in omejena gibljivost v predelu kolena.
Vnetje najpogosteje nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev, dolgotrajnega klečanja ali neposredne travmatske poškodbe. Burzitis je posebej pogost pri poklicih, kjer je klečanje del vsakodnevnega dela – npr. pri gradbenikih, vrtnarjih in monterjih tal.
Cilj fizioterapevtske obravnave je zmanjšanje bolečine in vnetja, izboljšanje gibljivosti sklepa ter preprečevanje ponovitve stanja. V sklopu terapije se uporabljajo različne metode, kot so manualne tehnike (mobilizacija sklepov, terapija prožilnih točk), individualno prilagojena terapevtska vadba (za krepitev mišic, izboljšanje ravnotežja in povečanje obsega gibanja) ter sodobne fizioterapevtske tehnologije – terapija TECAR, laser in elektrostimulacija HiTop.
4. Osgood-Schlatter
Osgood-Schlatterjev sindrom je bolezensko stanje, ki prizadene predvsem otroke in mladostnike v obdobju rasti. Nastane zaradi vnetja patelarnega ligamenta na mestu pripenjanja na golenico kot posledica hitre rasti in ponavljajočih se obremenitev kolena.
Značilni simptomi so bolečina pod pogačico, ki se poslabša ob fizični aktivnosti, ter občutljiva izboklina na golenici. Pogosto se pojavlja pri športnikih, ki se ukvarjajo s teki, skoki, doskoki in hitrimi spremembami smeri.
Fizioterapevtsko zdravljenje je postopno in lahko traja več mesecev. Osredotoča se na zmanjšanje bolečine in vnetja, izboljšanje gibljivosti ter krepitev mišic okoli kolena. Športniki se običajno vračajo k aktivnostim po od desetih do 15 tednih, vendar se vadba pod nadzorom fizioterapevta nadaljuje še vsaj nekaj tednov, da se zagotovi stabilnost sklepa in prepreči ponovitev simptomov.
Kdaj se odločiti za obisk diagnostične terapije Medicofit?
Obisk diagnostične terapije je priporočljiv, kadar bolečina v kolenu traja več kot 14 dni in se ne izboljša kljub osnovnim ukrepom, kot so počitek, hlajenje ali razbremenitev. Če se bolečina pojavlja med gibanjem, omejuje vašo gibljivost ali celo vpliva na vsakodnevne aktivnosti, je pomembno, da poiščete strokovno pomoč. Prav tako je smiselno opraviti natančno diagnostiko, če ste že imeli težave s kolenom in se simptomi znova pojavljajo – s tem preprečite napredovanje poškodbe in dolgoročne zaplete.
Naročite se na rehabilitacijo poškodbe kolena
Celostno zdravljenje bolečin v kolenu
V kliniki Medicofit pacientom z bolečinami v kolenu omogočajo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo, ki se začne z naročilom termina diagnostične terapije. Zdravljenje temelji na celostnem pristopu, kjer posameznika vodijo skozi vse ključne faze – od natančne diagnostike in fizioterapije do napredne kineziološke obravnave. Dolgoročno učinkovite rezultate zagotavljajo z aktivno fizioterapijo in individualno obravnavo, ki traja 90 minut in je prilagojena specifičnim potrebam vsakega pacienta.
1. Diagnostična terapija
Diagnostični pregled se začne z uvodnim pogovorom (anamnezo), kjer pacient opiše potek težav – kdaj so se bolečine prvič pojavile, kako dolgo trajajo, v katerih situacijah se poslabšajo – ter navede vse pomembne informacije za razumevanje svojega stanja.
Sledi fizični pregled, ki vključuje pregled in palpacijo kolena (vrednotenje otekline, vnetja, občutljivosti na dotik, barve kože in temperature tkiva). Nadaljuje se z meritvami gibljivosti, artrokinematike ter mišične moči, kar omogoča vpogled v mišično ravnovesje, moč in vzdržljivost. Poleg tega se izvedeta ocena obremenilne kapacitete kolena in analiza biomehanike hoje, kjer se preverjajo morebitna odstopanja od funkcionalnih normativov.
V sklopu diagnostične terapije se izvedejo tudi specialni funkcionalni testi, kot so Lachmanov test (za stabilnost sprednje križne vezi), McMurrayjev test (za odkrivanje poškodbe meniskusa), Valgus stress test (za notranjo kolateralno vez) in Varus stress test (za zunanjo kolateralno vez). Po potrebi se priporoča dodatno diagnostično slikanje – rentgen, magnetna resonanca ali ultrazvok – za natančnejšo opredelitev poškodbe in izključitev drugih vzrokov bolečin.
Na podlagi zbranih podatkov fizioterapevt pripravi individualni program, ki je ciljno usmerjen v obvladovanje simptomov in odpravo vzroka bolečine v kolenu.
2. Akutna fizioterapija
V akutni fazi fizioterapevtskega zdravljenja je glavni cilj obvladovanje simptomatike: zmanjšanje bolečine in vnetja, odprava otekanja kolena, povečanje gibljivosti ter začetna krepitev mišične moči.
Strokovnjaki fizioterapije izvajajo različne manualne tehnike, kot so sklepna mobilizacija, prečna frikcija (npr. pri skakalnem kolenu na spodnjem polu pogačice), terapija prožilnih točk (npr. na zakrčeni kvadriceps mišici) ter miofascialno sproščanje. Namen teh tehnik je zmanjšanje mišične napetosti, izboljšanje gibljivosti sklepa in lajšanje bolečine.
Manualna terapija se pogosto dopolnjuje z instrumentalnimi metodami, ki vključujejo uporabo sodobne opreme:
- diamagnetoterapija PERISO,
- terapija TECAR Wintecare,
- visokoenergijski laser Summus,
- EMS Dolorclast globinski udarni valovi,
- visokotonska elektrostimulacija HiTop.
Pomemben del zdravljenja je tudi specialna terapevtska vadba, prilagojena poškodbi, vsakodnevnim obremenitvam in ciljem posameznika (npr. vrnitev k športu).
Pri skakalnem kolenu se akutna vadba začne z izometričnimi kontrakcijami (serije po 45 sekund), ki se postopno nadgrajujejo z izotoničnimi vajami za patelarni ligament. Ko so doseženi določeni funkcionalni normativi, se v program vključijo pliometrične obremenitve.
V primeru Osgood-Schlatterjevega sindroma se v prvih štirih tednih izvajajo izometrične kontrakcije stegenskih mišic. Po petem tednu se postopno uvajajo vaje z lastno telesno težo in kasneje napredujejo v krepilno vadbo za sprednje in zadnje stegenske mišice. Zdravljenje se dopolni s proprioceptivnimi vajami, razteznimi tehnikami ter ciljno krepitvijo glutealnih mišic, adduktorjev kolka in mečnih mišic.
3. Postakutna kineziologija
Po uspešno končani fizioterapevtski fazi se zdravljenje bolečine v kolenu nadaljuje s postakutno kineziološko obravnavo. V tej fazi kineziologi s ciljno usmerjeno vadbo vodijo pacienta do optimalne telesne pripravljenosti in popolne funkcionalne obnove gibalnega sistema.
Pri zdravljenju skakalnega kolena je poudarek na krepitvi zadnjih in sprednjih stegenskih mišic s posebnim fokusom na vajah, ki vključujejo obremenitve v večjih obsegih upogiba kolena. Z napredovanjem vadbe se sistematično povečuje obremenilna kapaciteta kvadricepsove tetive, kar omogoča učinkovitejši prenos sil skozi sklep ter vzpostavitev simetrije mišične moči med anteriorno in posteriorno mišično verigo stegna.
Specialna kineziološka vadba vključuje tudi izboljševanje propriocepcije obeh kolen in postopno vključevanje poškodovanega področja v kompleksnejše motorične naloge. Pri pacientih, ki se vračajo k športni aktivnosti, je vadba nadgrajena s progresivnimi pliometričnimi obremenitvami, prilagojenimi zahtevam konkretnega športa.
Pred zaključkom rehabilitacije se opravijo natančna biomehanska analiza gibanja in standardizirana testna baterija za koleno, s katero se objektivno oceni napredek zdravljenja ter gibalna učinkovitost posameznika.
4. Preventivna kinezioterapija
V kliniki Medicofit pacienti po uspešno zaključenem fizioterapevtskem zdravljenju bolečine v kolenu nadaljujejo postkineziološki program, ki je namenjen dolgoročni zaščiti sklepa in ohranjanju funkcionalnosti.
V tej fazi se izvaja specialna vadba za stabilizacijo kolena, krepitev celotnega mišično-skeletnega sistema ter odpravo morebitnih gibalnih pomanjkljivosti. Program je preventivno zasnovan tako, da aktivno zmanjšuje tveganje za ponovitev preteklih poškodb ter preprečuje razvoj novih preobremenitvenih in travmatskih stanj.
Z redno in strokovno vodeno vadbo posameznik izboljša svojo pripravljenost za vsakodnevne in nenadne obremenitve, ki jih narekujeta življenjski slog ali športna dejavnost.
Primer uspešnega zdravljenja bolečin v kolenu
Pomoč pri zdravljenju bolečin v levem kolenu je pri specialistih klinike Medicofit poiskala 53-letna gospa Jana. Gospa si je poškodovala koleno pri vstopanju v avto, pri čemer je prišlo do zasuka oziroma zvina. Po tem dogodku se ji je pojavila modrica na notranjem delu kolena in okoli pogačice. Prisotne so bile tudi močne bolečine, zaradi katerih je obiskala urgentni center. Takrat je bilo izvedeno rentgensko slikanje, ki ni pokazalo zloma.
Na uvodni klinični pregled je gospa prišla s pomočjo bergel. Izpostavila je, da ji največje težave povzroča izteg kolena. Pregled je razkril palpatorno občutljiv medialni rob pogačice. Občutljivo je bilo tudi področje na notranji strani kolena po poteku medialnega kolateralnega ligamenta. Še vedno je bila vidna modrica. Testi mišične moči so razkrili znatno zmanjšano moč ekstenzorjev levega kolena, zmanjšana pa je bila tudi gibljivost, tako v smeri iztega kot tudi upogiba.
Klinična slika je nakazovala na poškodbo medialnega kolateralnega ligamenta kot tudi medialnega patelofemoralnega ligamenta. Na podlagi anamneze in kliničnega pregleda je bilo predlagano celostno 10-tedensko fizioterapevtsko zdravljenje. Prva faza zdravljenja je zajemala postopke za zmanjšanje akutnih simptomov. V ta namen se je izvajal širok spekter instrumentalnih terapij (TECAR, laser, fokusirani globinski udarni valovi) v kombinaciji s postopki manualne terapije za izboljšanje gibljivosti.
Do občutnega izboljšanja klinične slike je prišlo že po petih obravnavah. V skladu s tem se je pričelo s progresivnim obremenjevanjem muskulature z namenom izboljšanja mišične moči kot tudi gibljivosti. Ta del zdravljenja je potekal pod nadzorom kineziologa. Vključeval je specialno kineziološko vadbo za krepitev ključnih mišičnih skupin, izboljšanje propricoeptivnih sposobnosti in gibljivosti ter biomehansko analizo vzorcev funkcionalnih gibanj.
Ob zaključku zdravljenja je gospa Jana poročala o popolni odsotnosti bolečin, medtem ko so funkcionalni testi pokazali izrazit napredek v mišični moči kot tudi gibljivosti sklepa. Na zadnji obravnavi je specialist gospe predstavil še pomen redne telesne aktivnosti in preventivnega vzdrževanja mišične moči za preprečevanje ponovnih poškodb.
Zakaj izbrati specialistično fizioterapevtsko zdravljenje v kliniki Medicofit
Ker v kliniki Medicofit verjamejo v celosten pristop k zdravljenju, pacienta vodijo od natančne diagnostike do napredne kineziološke obravnave. Takšna pot omogoča vašemu kolenu, da ponovno pridobi moč, stabilnost, funkcionalnost in dolgoročno odpornost.
Nezdravljene ali napačno obravnavane bolečine pogosto vodijo v kompenzacijska gibanja, ki dodatno obremenijo sklep in lahko povzročijo prezgodnjo degeneracijo kolena. Dokazano je, da nestabilnost kolenskega sklepa poveča tveganje za sekundarne poškodbe – vključno s poškodbami vezi, meniskusa in hrustanca.
Specialistično zdravljenje v kliniki Medicofit temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih in vključuje najsodobnejše neinvazivne metode, ki ustvarjajo optimalne pogoje za celjenje poškodb. Takšen pristop omogoča visoko uspešnost zdravljenja ter kar 90 odstotkov nižje tveganje za operativni poseg.
Celostno rehabilitacijo in terapevtski protokoli klinike Medicofit priporočajo tudi številni priznani specialisti ortopedske kirurgije, kar dodatno potrjuje strokovno zanesljivost in učinkovitost njihovega pristopa.
