Slovenske podjetnike smo povprašali za komentar o 8,9-milijardni luknji slovenskih bank in ali bodo podjetja odslej lažje zadihala.
Tomaž Lah (Nektar Natura):
Velikost bančne luknje kaže, da je bil nacionalni interes zelo drag. Upam, da bodo od zdaj ljudje manj pogosto nasedali neumnostim v zvezi z nacionalnim interesom. Pri poslovanju slovenskih podjetij z bankami ne pričakujem bistvenih razlik. V našem primeru nimamo težav z njimi. Če podjetje dobro posluje, dobi bančni kredit, če pa ne, pa ga ne dobi. Upam, da bo čim manj sprememb v smeri ponovnega kreditiranja slabih naložb in da bo kreditiranje Slovenije od zdaj cenejše.
Dušan Olaj (Duol):
Bojim se oziroma resno dvomim, da so danes objavljene številke prave. Nihče ni jasno povedal, kaj vse je bilo upoštevano. Bolj se mi dozdeva, da so te številke rezultat nekega kompromisa. Zato počakajmo do na primer "neugodnega scenarija", kot so to zvezo uporabili ocenjevalci.
Za slovensko gospodarstvo se ne bo nič bistvenega spremenilo. Z jutrišnjim dnem denarja ne bo nič več in ne bo nič lažje dostopen. Oba glavna problema konkurenčnosti, prezadolženost in finančna preobremenjenost gospodarstva, namreč ostajata. Jutrišnji dan torej ne bo prinesel nič novega, kvečjemu dodatno nezaupanje. Za to pa ne gre kriviti tistih, ki dvomijo, ampak tiste, ki ne znajo jasno in odkrito odgovoriti na dvome.
Ivo Boscarol (Pipistrel):
Ne komentiram, saj nima smisla.
Marjan Batagelj (Postojnska jama, Batagel&Co.):
Zastrašujoče je, da se o milijardah pogovarjamo enako kot o desetih milijonih. Kot da imamo ta denar v predalu in ga moramo nekam plasirati, potem pa bo vse v redu. Nisem prepričan, da bo to sistemska rešitev aktivnega gospodarskega okolja in bodo tujci odslej Slovenijo prepoznali kot investicijsko priložnost. Po sanaciji bank pričakujem popuščanje kreditnega krča. Kreditne garancije slovenskih bank so zdaj dosegale že vrednosti trikratnega zneska kredita, kar je zapletlo poslovanje podjetij. Po drugi strani so si banke naročile cenitve premoženja, ki so bile slabo ovrednotene. Tako se je pri enem kreditu lahko razvrednotilo celotno premoženje podjetja.
Dušan Mes (Slovenske železnice):
Končno smo dobili realno sliko slovenskega bančnega sistema. Banke bodo od zdaj lahko s kreditiranjem pomagale gospodarstvu. Upam, da banke od zdaj ne bodo več kreditirale slabih projektov.
Peter Polanič (Panvita):
Osebno sem o velikosti bančne luknje pričakoval celo višjo številko. Pri poslovanju slovenskih podjetij z bankami ne pričakujem bistvenih sprememb na boljše, kot poteka zdaj.
Blaž Miklavčič (GH Holding):
Najbolj pomembno je, da so rezultati stresnih testov znani. Tako ni več ugibanj, nepoučenih in strah vzbujajočih komentarjev. Stresni testi so pokazali, da je bančni sistem v "malori" in ne deluje že štiri leta. Glavna žrtev nedelovanja bančnega sistema je gospodarstvo. Čim prej je treba dokapitalizirati banke in vse slovenske banke prodati nekomu, ki obvlada posel. Zaključek vsega tega je, da Slovenci ne obvladamo bančnega posla.
1
