Obstaja možnost špekulativnega prevzema družbe Večer

Kot so v sporočilu za javnost še poudarili na Sindikatu novinarjev Slovenije, Društvu novinarjev Slovenije, Sindikatu novinarjev Dela in Sindikatu novinarjev Večera, je lahko pod razvojno in finančno nejasnimi pogoji ogrožen tudi obstoj omenjene družbe. "Lastnik, družba Delo, je do 31. marca prisiljen prodati delnice Večera komurkoli in za vsako ceno, ker so tveganja neprodaje zaradi možnih finančnih sankcij Agencije za varstvo konkurence višja, kot so kakršnakoli komercialna prodajna tveganja. Ugotavljamo, da je Delov nakup Večera že sicer povzročil finančno opustošenje in izčrpanost družbe, ki je pomembno prizadela razvojni potencial celotnega prostora tiskanih medijev. Menimo, da pogodbe z odložnimi pogoji za medijski prostor in za vse deležnike pomenijo visoka postopkovna in institucionalna tveganja. Tokratna opcijska pogodba Dela z družbo Medici ne vsebuje niti odložnega pogoja pridobitve soglasja resornega ministrstva, ampak tveganja izpolnitve tega pogoja nosi potencialni kupec. Že do zdaj znana postopkovna tveganja pa so okrepljena še s tveganji institucionalnih sprememb vladne organizacije, to je ponovne ustanovitve ministrstva za kulturo, in dodatno s političnimi tveganji zaradi zamenjave vlade." Poudarjajo tudi, da v dobrih dveh tednih, kolikor je preteklo od podpisa opcijske pogodbe lastnika Večera z družbo Medici, nihče od deležnikov ni naredil nič, kar bi zmanjševalo tveganja. Ministrstvo pozivajo, naj preuči možna tveganja, preden izda soglasja "Potencialni kupec še ni plačal kupnine, niti pojasnil njenega finančnega izvora. Vloge za soglasje potencialnega kupca na resornem ministrstvu še niso prejeli. Odzval se ni niti na prošnjo novinarskega aktiva in zastopstva uredništva Večera, ki ga je v upanju, da gre za strateškega kupca, pozval, naj predstavi svoje načrte o razvoju medijskega podjetja. Neodvisno od nejasnih namenov morebitnega novega lastnika obstaja velika možnost špekulativnega prevzema. Prevzemna cena, domnevno nekje med štiri in pet milijonov evrov, komajda dosega bilančne vrednosti finančnega in materialnega premoženja Večera. Prevzemnik bi zato zelo verjetno lahko zaslužil že s samo prodajo bilančno podcenjenega premoženja." Večer je, kot je zapisno v sporočilu za javnost, idealna prevzemna tarča tudi, ker je podjetje pri bankah skoraj nezadolženo in s solidno likvidnostjo. Zato po njihovem mnenju obstaja možnost, odvisna od načina financiranja nakupa in kreditne sposobnosti kupca, da bo pozneje družba sama servisirala dolgove, nastale s prevzemom. "Izpostavljena bo še tveganjem izčrpavanja, s tem pa omejevanjem razvojnih vložkov v kadre in medijske vsebine. Z lastnim kapitalom je družba konec leta 2011 financirala 59,91 odstotka vsega premoženja. V pogajanjih za ceno opcijske pogodbe o nakupu delnic tržne reference medijskega podjetja očitno niso štele nič. Letni prihodek Večera je okoli 15 milijonov evrov. Po ocenah je podjetje leta 2011 predstavljalo 12 odstotkov deleža na oglasnem trgu izdajateljev tiskanih medijev, prodane naklade dnevnika so pomenile 16 odstotkov vseh slovenskih dnevnikov, tržni delež medijskega podjetja, merjen z bruto dodano vrednostjo, je pomenil 12 odstotkov v dejavnosti izdajanja časopisov, zaposleni podjetja 13 odstotkov zaposlenih v izdajanju časopisov. Po raziskavah branosti dnevnik Večer dosega več kot 18 odstotkov dnevnikov ali približno enako kot dnevnik Delo." Omenjene stanovske organizacije zato ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pozivajo, naj pretehta vsa možna tveganja, še posebej tveganja obstoja in razvoja družbe Večer, preden izda soglasja potencialnemu kupcu. Obstoj in razvoj Večera je po njihovem prepričanju v neizpodbitnem javnem interesu in je odločilen za raznovrstnost in raznolikost slovenskega medijskega prostora.