Najvišji dohodninski razred podaljšan za eno leto (video)

Z rebalansom se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov, kar je po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Poleg primanjkljaja se povečuje tudi zadolževanje Poleg primanjkljaja se povečuje tudi zadolževanje, je ugotovil poslanec SDS Andrej Šircelj. "S tem smo neverodostojni do EU, ki smo ji obljubili nekaj drugega," je spomnil na zavezo Slovenije, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka BDP.

Ker DZ sprejema rebalans praktično že konec leta, se zdi Jožefu Horvatu (NSi) bolj priprava velikega števila novincev med poslanci na obravnavo rebalansa za leto 2015, ki ga vlada napoveduje januarja. A tudi on ni zadovoljen z rastjo primanjkljaja. "Koliko protipoplavnih objektov bi s tem zgradili?" je vprašal in odgovoril, da smo jih v resnici zapili.

Rebalans je tehnična prilagdoitev Vladi v bran se je postavil Tilen Božič (SMC). Kot je pojasnil, gre pri obravnavanem rebalansu predvsem za tehnične prilagoditve. Primanjkljaj se sicer res povečuje za skoraj 200 milijonov evrov, a 150 milijonov evrov od tega bo šlo za odplačila obresti, za katera se je izkazalo, da so bila ob pripravi proračuna lani jeseni načrtovana prenizko, je pojasnil.

"Obravnavani dokument je katastrofa Marko Pogačnik (SDS) je obravnavani dokument označil za katastrofo. "Je nerealen, neustrezen in ne prinaša blaginje za državljane," je dejal. Primanjkljaj se povečuje, pa čeprav je bil veljavni proračun lani jeseni narejen na bistveno slabših napovedih, kot so zdaj, je ugotovil.

To je potrdil tudi direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle, ki je povedal, da je za nami šest četrtletij, ko gospodarska aktivnost ni bila negativna. Iz gospodarstva prihajajo spodbudni signali, zelo ugodna so tudi pričakovanja za naprej, je povedal.

Bo konec leta Slovenija presegla napovedano dvoodstotno gospodarsko rast? Praktično vse leto se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela in Vasle meni, da bi lahko Slovenija ob koncu leta celo presegla napovedano dvoodstotno gospodarsko rast. Kljub temu pa je posvaril pred pretiranim optimizmom: glede na to, da si Slovenija želi dohitevati bolj razvite države, je to razmeroma nizka številka.

Šircelj je z ugodnimi gospodarskimi gibanji zadovoljen, a se boji, da bodo le začasna, če ne bomo zgradili temeljev, na katerih bo temeljila gospodarska rast. To pa so konsolidirane javne finance, je dejal in pozval tudi k zmanjšanju zadolževanja.

Tako Franc Križanič (SDS) kot Alenka Bratušek (ZaAB) sta bolj kot v skoraj končano leto 2014 zazrta v leto 2015, ko vlada prav tako napoveduje rebalans. Čas, ki so ga porabili za razpravo o letošnjem rebalansu, bi bilo bolje nameniti razpravi o potrebnih reformah, da bo Slovenija še naprej vztrajala na poti gospodarskega okrevanja, je menila Bratuškova.

Sredstva za investicije in socialo se zmanjšujejo, prihodki tudi Luka Mesec (ZL) se je zbal, da bo vlada trend, ki ga je opaziti pri letošnjem rebalansu, nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Na eni strani se zmanjšujejo sredstva za investicije in socialo, po drugi strani pa se dodatno zmanjšujejo prihodki, je ugotovil. To je napačen trend, za katerega se je že v preteklih letih izkazalo, da ne rešuje krize, pač pa jo poglablja, je dejal.

Rebalans je nujen z vidika transparentnosti izvrševanja proračuna Vraničarjeva je povedala, da bi lahko leto izpeljali do konca tudi brez rebalansa, a je po njenih besedah nujen z vidika transparentnosti izvrševanja proračuna. Ker smo že tik pred koncem leta, vlada ni mogla pripraviti predlogov strukturnih ukrepov, pač pa je vanj vključila le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je za to našla možnosti.

Glavni krivec za nižje načrtovane prihodke od doslej predvidenih je izpad davka na nepremičnine, ki ga je DZ sprejel novembra lani in njegove prilive v letošnjem proračunu ocenil na 205 milijonov evrov, je pojasnila Vraničarjeva. Manj bo država pobrala tudi dohodnine, po drugi strani pa bodo nekateri prihodki višji, denimo prihodki od premoženja in drugi nedavčni prihodki.

Povečujejo se transferji v pokojninsko blagajno, več denarja tudi za plačilo odškodnin izbrisanim Na drugi strani strani odhodkov se poleg zneska za odplačilo obresti najbolj povečujejo transferji v pokojninsko blagajno, ki bodo tako določeni v višini 1,6 milijarde evrov. Več denarja se namenja še za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega in cestnega prometa, za program zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, raziskovalne dejavnosti ter za izplačilo nekaterih odškodnin, denimo izbrisanim.

Rebalans spremlja novela zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, ki je precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta. Ena od pomembnejših novosti je določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev. Vlada je namreč ocenila, da je treba vlaganje zahtevkov pospešiti, da ne bi že letos nastal nenačrtovan dodatni primanjkljaj.

Za letno dni bo ohranjen začasni najvišji dohodninski razred Z novelo zakona se tudi za eno milijardo evrov povečuje najvišji možni obseg zadolževanja države v letu 2014, namreč s 4,9 na 5,9 milijarde evrov. A Vraničarjeva je zatrjevala, da to ne pomeni, da se bomo do konca leta zadolžili še za eno milijardo evrov.

Odbor je ob nasprotovanju opozicije potrdil tudi predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero se bo še za leto dni ohranil lani uvedeni le začasni najvišji razred pri dohodnini.

S 50-odstotno dohodnino so v letih 2013 in 2014 obremenjene plače, ki presegajo petkratnik povprečne plače v Sloveniji oz. približno 5880 evrov mesečno. To je en odstotek davčnih zavezancev, v državni proračun pa se na ta račun steče 16 milijonov evrov letno, je povedala Vraničarjeva.

Vlada z novelo zakona predlaga, da se ta dohodninski razred ob nespremenjeni višini osnove za obdavčitev ohrani tudi v letu 2015, čemur so v opoziciji ostro nasprotovali. Medtem ko so v NSi predlagali črtanje člena, pa so v ZL želeli mejo za obdavčitev z najvišjo davčno stopnjo še znižati.