Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
22. 3. 2012,
16.40

Osveženo pred

7 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

stečaj

Četrtek, 22. 3. 2012, 16.40

7 let, 10 mesecev

Na okrogli mizi o (pre)kratkih sodnih rokih za uspešno izvedbo velikih stečajev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V okviru letošnjih Dnevov insolvenčnega prava v Portorožu je potekala okrogla miza na temo velikih stečajev v Sloveniji.

Sodelujoči so ugotavljali, da so roki za dopolnitev terjatev na sodiščih prekratki, da bi zagotavljali kakovostno vodenje stečaja, sodniki pa imajo pri podaljševanju rokov zvezane roke.

Majhni in veliki stečaji po zakonu enaki Zakonodaja ne ločuje med majhnimi in velikimi stečaji, stečajni upravitelj pa pri več sto ali celo čez tisoč prijavljenimi terjatvami ne more v roku enega oziroma dveh mesecev pripraviti osnovnega seznama terjatev, kot to določa sodišče, meni Melita Butara iz Zbornice upraviteljev Slovenije. V teh primerih je neizvedljiv tudi osemdnevni rok na ugovor za prerekanje terjatve.

Butara pozvala k spremembi stečajnega postopka Ob tem je pozvala tudi k spremembi stečajnega postopka, ko ostane podjetju samo nelikvidno premoženje, ki se praviloma sprosti šele ob zaključku stečaja. Upravitelj v tem primeru namreč nima sredstev za plačilo dajatev, zato bi po njenem morali doseči dogovor, da bi država v teh primerih počakala z izterjavo, ne pa da s pobotom terjatev še bolj onemogoči upravitelja.

Prekratki roki na sodiščih Da so roki na sodišču prekratki, se je strinjala tudi Maja Lajevec z ljubljanskega okrožnega sodišča. Kot je pojasnila, bi sodniki rade volje podaljševali roke, ampak za kaj takega nimajo zakonske podlage.

Potrebna večja specializacija na področju stečajnih postopkov Sodnik na celjskem okrožnem sodišču Matevž Žugelj je tudi sam ugotavljal, da je v danih rokih nemogoče kakovostno preizkusiti vse terjatve velikih stečajev, kakršen je bil primer Vegrada. Med drugim je ocenil, da bi morali tudi med sodnike vpeljati večjo specializacijo na področju stečajnih postopkov.

Učinkovitost stečajnega postopka pri nas med najnižjimi izmed vseh držav OECD Predstavnica ministrstva za finance Alenka Kovač Arh je nanizala številke, ki kažejo, da kljub dobri zasnovi stečajnega postopka naša država zaostaja za večino ostalih držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Tako sam stečajni postopek traja dlje od povprečja, tudi "izplen" stečajev je nižji in znese komaj 50 odstotkov terjatev. Na splošno je učinkovitost stečajnega postopka pri nas med najnižjimi izmed vseh držav OECD.

Koalicijska pogodba predvideva določene rešitve Kovač Arhova je sicer omenila, da koalicijska pogodba predvideva določene rešitve tudi na tem področju, a o podrobnostih ni želela govoriti. Zato pa je postregla z informacijo, da je sektor za upravni postopek na finančnem ministrstvu, ki je odločal o konkretni pritožbi stečajnega upravitelja, odločil, da če se je davčni postopek začel pred stečajnim postopkom, potem ne bo več vračil davka na dodano vrednost v stečajno maso, ampak bo nastal pobot.

Đorđević: Čas prodaje premoženja v stečajnih postopkih je nerazumno dolg Stečajni upravitelj Branko Đorđević je ugotavljal, da vsak upravitelj sicer lahko vodi velik stečaj, da pa je njegov izid z vidika poplačila upnikov lahko zelo različen. Po njegovih izkušnjah mora upravitelj predvsem stalno sodelovati s sodnikom kot tudi s predstavniki podjetja, ki je predmet stečaja. Sam je opozoril tudi, da je čas prodaje premoženja v stečajnih postopkih nerazumno dolg in bi ga morali skrajšati na največ dva meseca.

Upravitelj SCT Leon Benigar Tošič pa je opozoril na neživljenjske rešitve, ko morajo upravitelji v stečajnem postopku že od prvega dne prevzeti visoke stroške npr. za najem cenilca, za izplačilo pa morajo nato čakati na odločitev sodišča, pri čemer imajo upniki pri vsakem strošku možnost pritožbe.

Kot možno rešitev za zmanjšanje stroškov je Tošič navedel javno dražbo, s katero bi dosegli tudi najboljšo ceno. Kot je pojasnil, je za poplačilo upnikov bistveno bolj pomembno, koliko je kdo dejansko pripravljen plačati za premoženje podjetja v stečaju, kot pa vrednost, ki jo določi cenilec.

Postopki na sodiščih se praviloma začenjajo prepozno Sodelujoči so si bili sicer enotni tudi glede tega, da se postopki na sodiščih praviloma začenjajo, ko je že prepozno in ko je le malo možnosti za rešitev zdravih jeder podjetij.

Peti Dnevi insolvenčnega prava, ki so namenjeni sodnikom, upraviteljem, tožilcem, finančnikom, davčnim strokovnjakom, upraviteljem in vsem, ki se s pravnega in ekonomskega stališča srečujejo z insolvenčnimi postopki, se bodo sicer zaključili v petek.

Ne spreglejte