Petek, 1. 11. 2013, 13.21
7 let, 9 mesecev
Minimalna plača, branik pred revščino ali cokla za gospodarstvo?
Čeprav je premierka Alenka Bratušek konec septembra zatrdila, da višina minimalne plače v Sloveniji za zdaj ostaja nespremenjena, njene besede sindikalistov niso pomirile. Tudi zato, ker se je vlada v dokumentu, ki ga je pred časom poslala v Bruselj, zavezala, da bo spremenila zakon o minimalni plači. Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam pravi, da nasprotujejo vsakršnemu nižanju minimalne plače, razlog za to pa je: "Težava je, da je neto minimalna plača pod pragom revščine, zato v spremembe ne bomo privolili."
V raziskavi javnega mnenja, ki jo je za Planet Siol.net opravil Episcenter, je na vprašanje, ali bi morali minimalno plačo zvišati, pritrdilno odgovorilo 75,3 odstotka vprašanih. Da bi morali minimalno plačo ohraniti na zdajšnji ravni, meni 22,6 odstotka vprašanih, znižalo pa bi jo 1,8 odstotka vprašanih.
Zaščite delavcev z nižjimi ravnmi produktivnostmi ne potrebujemo, saj za to obstajajo drugi instrumenti, poudarja Polanec. "Če želi država te delavce zaščititi, lahko to stori s transferji. Tako država samo zmanjšuje zaposlenost in proizvodnjo na prebivalca," meni.
Polanec v minimalni plači vidi oviro, ki nekatera podjetja izriva s trga. To se kaže tudi v tem, da danes bistveno večji delež zaposlenih prejema minimalno plačo, dodaja.
Nasprotnega mnenja so poleg sindikatov tudi nekateri ekonomisti, ti poudarjajo, da pri minimalni plači ne gre za slovenski izum, socialni transferji pa niso rešitev, saj ti delodajalcem omogočajo še večje izkoriščanje delavcev.