Med finančnimi direktorji porast optimizma, a opozarjajo tudi na pasti

Medtem ko so v lanski Delottovi raziskavi slovenski finančni direktorji napovedovali zmerni optimizem, so letos iz napovedi črtali pridevnik zmerni. Optimizem je postal bolj realen, kar dokazujejo tudi makroekonomski kazalci. So pa slovenski finančniki še vedno manj optimistični kot ostali kolegi v srednjeevropskih državah.

V anketi, ki je bila izvedena med avgustom in oktobrom lani, je sodelovalo 489 finančnih direktorjev iz 11 srednjeevropskih držav: Slovenije, Bolgarije, BiH, Češke, Hrvaške, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Srbije.

Bolj kot optimizem je pomembna izjemna previdnost A kot so na predstavitvi rezultatov v Ljubljani izpostavili nekateri prisotni finančni direktorji, danes situacija ni več tako rožnata, optimizem pa je morda nekoliko pretiran.

"Če bi bila ista anketa opravljena danes, bi bili odgovori finančnih direktorjev morda bolj pesimistični. V zadnjem lanskem kvartalu so se globalna makro tveganja zaostrila, saj so cene nafte dodatno upadle, situacija na Kitajskem pa je bistveno slabša. Po drugi strani pa so podjetja lani na finančnem področju res lažje zadihala," je previden Peter Groznik iz velenjskega Gorenja.

Razlogov za prekomeren optimizem nima niti direktor in lastnik podjetja Duol z Brezovice pri Ljubljani Dušan Olaj, ki je še nekoliko bolj zaskrbljen.

"Lani smo na primer v Zahodni Evropi beležili rekordno prodajo začasnih skladiščnih hal za surovine ali končne izdelke, kar zna postati težava za jutri. Na drugi strani pa so skandinavski trgi in trgi nekdanje sovjetske zveze na pragu recesije. Države, vezane na proizvodnjo nafte in plina, so namreč močno skrčile svoje investicije," poudarja Olaj, ki v tem vidi težavo pri širitvi poslovanja.

V prihodnjih letih napoveduje ohlajanje evropskih trgov, zato v družbi delajo rezervni scenarij. Širijo se proti Zalivskim državam, vstopili so v Afriko in v Iran.

Pretiran optimizem bi zato Olaj raje zamenjal z izjemno previdnostjo.

Vpliv države na gospodarstvo ostaja največja ovira za rast Kar 95 odstotkov anketiranih meni, da bo slovenski BDP letos še naprej rasel. Dve tretjini Sloveniji napovedujeta 2,5-odstotno rast, tretjina vprašanih pa 1,5-odstotno. Kljub temu jih dobra polovica ostaja previdnih, saj v državi vlada visoka stopnja finančne in ekonomske negotovosti. Ta je višja od običajne.

Glavne ovire za razvoj slovenskega gospodarstva so vmešavanje politike v gospodarstvo, neugodna davčna zakonodaja ter pomanjkanje vladnih spodbud za promocijo podjetništva.

Rast bodo poganjale tuje neposredne naložbe Po mnenju dveh tretjin direktorjev bodo gospodarsko rast v letošnjem letu najbolj poganjale neposredne tuje naložbe, petina vprašanih pa stavi na okrevanje bančnega sektorja.

Finančni direktor Slovenske industrije jekla (SIJ) Igor Malevanov, ki je nedavno prevzela Sistemsko tehniko in Perutnino Ptuj, je potrdil, da na krizo gledajo kot priložnost. "Ves čas spremljamo, kaj slabega se dogaja na trgu in kje lahko mi najdemo priložnosti," je dejal.

Finančniki v raziskavi bodo letos največji poudarek dajali na rast prihodkov, nove investicije, znatno povečanje razpoložljivosti posojil in menjavo tradicionalnih trgov. Prekomerna vključenost države v gospodarstvo ostaja glavna ovira za gospodarski razvoj.

Brezposelnih bo manj Nemško govoreči trgi bodo za 41 odstotkov slovenskih podjetij še naprej predstavljali najpomembnejše zunanje trgovinske partnerje. Petina vprašanih je kot najpomembnejše navedla trge nekdanje Jugoslavije. Porast beležijo tudi ruski in azijski trg. Povečanje prihodkov načrtuje 61 odstotkov slovenskih podjetij.

Optimistična ostajajo tudi pričakovanja glede brezposelnosti. Več kot lani jih pričakuje zmanjšanje brezposelnosti, tretjina direktorjev napoveduje enako število brezposelnih, zgolj petina pa napoveduje večjo brezposelnost.

Privatizacija deli mnenja direktorjev Mnenja finančnih direktorjev o privatizacijskih postopkih, izpeljanih v lanskem letu, so deljena. 18 odstotkov jih meni, da država ni ravnala skrbno in bi lahko našla boljše kupce, 15 odstotkov pa ocenjuje, da prodajni procesi niso bili transparentni.

Na drugi strani 13 odstotkov vprašanih trdi, da je bila v večini procesov prejeta kupnina dobra, drugih 13 odstotkov pa, da je bila večina državnih podjetij prodana primernim kupcem.

"Privatizirali smo po čudni logiki. Začeli smo s podjetji, ki bi morala biti privatizirana na koncu. Postopki so bili speljani relativno dobro, a nikjer popolno.

Z ustavitvijo procesa privatizacije pri Cinkarni Celje ni nič narobe; če ni pravih kupcev, ni potrebe po prodaji. Na drugi strani pa je bila prekinitev prodaje Telekoma Slovenije otročja," pravi Yuri Sidorovich iz Deloitta, ki dodaja, da so bile ponekod dosežene dobre cene.

Bančna posojila lažje dostopna V Sloveniji je letos mogoče zaznati preobrat na področju financiranja podjetij, saj kar 61 odstotkov meni, da so nova posojila običajno dostopna. Še lani jih je enak odstotek menilo, da so posojila težko dostopna, kar nas je uvrstilo na najslabše mesto po dostopnosti novih posojil v Srednji Evropi. Uroš Ivanc, ki je v Zavarovalnici Triglav zadolžen za računovodstvo in finance, pravi, da je prostega denarja v bankah res ogromno, ki pa išče primerne priložnosti. "Na segmentu manjših in srednjih podjetjih je prisotna večja previdnost, sploh pri velikih bankah."

Tudi predsednik uprave pomurskega gradbenega podjetja SGP Pomgrad Igor Banič opozarja, da so banke v Sloveniji preveč previdne pri financiranju običajnih projektov.

"To tradicionalno poslovanje velikih bank ne bo dalo pravih rezultatov. Banke se bodo v letošnjem letu srečevale s prekomerno likvidnostjo in težavo iskanja primernih naložb. Družbena klima je pripomogla k temu, da se banke ne odločajo za velike projekte. Interes načeloma izkazujejo, ko pa pride do konkretnih velikih projektov, pa realizacije ni," potarna Banič. Sami sicer večjih težav nimajo.