O tem je prepričan prvi mož Aerodroma Ljubljana, ki je na Brniku danes gostil delničarje podjetja.
Letošnje poslovno leto bo podjetje po zagotovilih predsednika njegove uprave sklenilo malenkost pod načrti, a še vedno z več kot pet milijoni čistega dobička. Fizični obseg prometa se je na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnika v prvih devetih mesecih tega leta zmanjšal za okoli 17 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Razloga za to sta zlasti zmanjšanje letov Adrie Airways zaradi procesa prestrukturiranja in sanacije družbe ter stečaj Job Aira, ki je v imenu ČSA Czech Airlines letel med Ljubljano in Prago.
Skobir: Brnik je konkurenčno letališče
Na Aerodromu Ljubljana so danes odločno zavrnili trditve, da je ljubljansko letališče zaradi cen storitev (različnih taks, op. p.) nekonkurenčno. "To nikakor ne drži," zagotavlja Zmago Skobir. Cene na letališču so konkurenčne in pomenijo le od štiri do osem odstotkov v celokupnih stroških letalskih prevoznikih, zatrjuje prvi mož Aerodroma Ljubljana. Adria Airways, ki na letališču ustvari 70 odstotkov vsega fizičnega prometa, ima zato na letališču tudi ugodnejše pogoje kot preostalih šest rednih letalskih prevoznikov, ki letijo iz Ljubljane.
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana ne bi umrlo, če bi bila prizemljena Adria Airways
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana ne bi umrlo niti ob morebitnem klavrnem koncu nacionalne Adrie Airways, stečaju podjetja, zagotovo pa bi se promet zmanjšal za vsaj 30 ali še več odstotkov, je prepričan prvi mož Aerodroma Ljubljana. Letališče bi preživelo tudi s 400 ali 500 tisoč potniki na leto. Vendar je treba razmišljati tudi naprej, na čase, ko ne bo več krize in bo letalski promet znova začel naraščati.
Novi terminal na Brniku je potreben zaradi prihodnjega razvoja
Vodstvo družbe je zato danes delničarjem podrobno predstavilo projekt novega sodobnega terminala na Brniku. Prvotna vrednost projekta so pred leti ocenili na približno 78 milijonov evrov, je danes povedala članica uprave Aerodroma Ljubljana Bernarda Trebušak. Glede na gospodarske razmere in veliko zanimanje izvajalcev del iz tujine (Turčije, Avstrije, Italije, Hrvaške …) pa bi bilo mogoče projekt končati za 50 ali 55 milijonov. Skoraj četrtino oziroma 23 odstotkov bo iz kohezijskih sredstev prispeval Bruselj, to je poleg razvojne komponente tudi poglavitni razlog, da bi se Brnik čim prej moral lotiti projekta. "Prometni tokovi se bodo v prihodnje spet obrnili navzgor," je prepričan Zmago Skobir. Zato je novi terminal upravičena in prava pot ( v posodobitev sedanjega bi bilo treba vložiti vsaj 15 milijonov evrov). Če bi z deli na novem terminalu začeli prihodnje leto, bi terminal lahko zaživel že spomladi 2015, na letni ravni pa naj bi sodobni terminal omogočil oskrbo od dveh do treh milijonov potnikom (zdajšnji terminal omogoča precej skromno oskrbo milijona do poldrugega milijona potnikov, op. p.).
Letošnje leto – leto krčenja vseh vrst stroškov
Letošnje leto so na Aerodromu osredotočeni zlasti na zniževanje vseh vrst stroškov. V zadnjih štirih, petih letih so stroški letališča tudi zaradi reorganizacij področja letalstva (ustanovitev javne agencije za civilno letalstvo ipd.), višjih davčnih bremen in stroškov stavbnih zemljišč poskočili za dober milijon, kar pomeni enak znesek manj dobička vsako leto. Zato je od lastnikov, tudi države kot največjega, odvisno, kako se bo letališče Jožeta Pučnika Ljubljana razvijalo v prihodnje. In tudi, ali bo Brnik in z njim vsa Slovenija v prihodnjih letih dobila nov sodoben potniški in tovorni terminal.