Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
10. 7. 2013,
11.42

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

privatizacija Alenka Bratušek

Sreda, 10. 7. 2013, 11.42

7 let, 2 meseca

Koliko ste zaslužili z Alenko Bratušek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Koliko ste do danes ustvarili dobička, če ste ob majski napovedi privatizacije premierke Alenke Bratušek kupili delnice teh podjetij.

Kot je znano, je vlada Alenke Bratušek v začetku maja izbrala 15 podjetij, v katerih bo prodala državni delež. V preteklosti je ob takšnih najavah delnica podjetja, ki se je znašel na seznamu prodaje, močno zrasla. Kako pa tokrat? Največ je v tem obdobju poskočila vrednost delnic Aerodroma Ljubljane, saj se je vrednost zvišala za okoli tretjino, Helios je pridobil slabo petino, Žito deset odstotkov, Telekom Slovenije (lastnik TSmedie, ki je izdajatelj Planet Siol.net) okoli pet odstotkov, vrednosti Uniorja in Cinkarne Celje pa se gibajo okoli vrednosti pred objavo za prodajo.

Iz desetih tisočakov je nastalo tudi dobrih 13 tisoč evrov Poglejmo, koliko ste v tem obdobju zaslužili (seveda pred plačilom davka na dobiček), če ste v posamezno podjetje vložili deset tisoč evrov. Pri Aerodromu Ljubljana zaslužek znaša dobrih tri tisoč evrov, pri Heliosu okoli dva tisoč evrov, pri Žitu tisočaka, pri Telekomu pa okoli 500 evrov (gre za oportunitetni dobiček, toliko bi zaslužili, če bi delnico dejansko prodali).

Delnice se zaradi privatizacije avtomatsko ne držijo "Razlog za manjši porast delnic kljub njihovi uvrstitvi na privatizacijski seznam je v tem, da so se v preteklosti že večkrat pojavile privatizacijske špekulacije, ki pa se nato niso uresničile. Skratka, kredibilnost Slovenije glede privatizacije je zelo slaba. Če to dejstvo kombiniramo z negativnim gibanjem slovenskih delnic v zadnjih letih, potem ni čudno, da med slovenskimi vlagatelji še vedno prevladuje negativen sentiment in skepsa glede privatizacijskega procesa. Zato cene delnic kljub uvrstitvi na tako lestvico avtomatično ne poskočijo," pojasnjuje ekonomist Sašo Stanovnik, ki dodaja, da bi na dodatno rast tečajev vplivale dejanske ponudbe, ki bi krepko odstopale od tržne cene, ali pa da država dejansko začne umik iz gospodarstva.

Lastnikom NKBM-ja tudi privatizacija ne pomaga Za razliko od nekaterih delnic, ki so zaradi napovedane privatizacije lepo poskočile, pa od privatizacije zagotovo ne bodo imeli nič delničarji Nove kreditne banke Maribor. "Pri NKBM-ju je bolj ali manj jasno, da privatizacija oziroma odprodaja tujemu strategu zagotovo ne pomeni prevzemne premije, temveč da gre za to, kdo bo dokapitaliziral banko in jo s tem dokončno saniral. Ta zgodba je za obstoječe male vlagatelje v praksi že izgubljena, razlog pa je v potezah prejšnjih uprav ter gospodarski in finančni krizi. Država bi morala pred leti (leta 2008, ko so posameznikom ponudili 27 evrov na delnico) to banko prodati tujemu strateškemu partnerju, s čimer bi državljani in država z banko zaslužili, danes pa bi se s težavno situacijo v banki ukvarjal tuji lastnik. Žal je to še ena cena t. i. nacionalnega interesa in le upamo lahko, da so se državljani iz tega vsaj kaj naučili," pravi Stanovnik.

Ne spreglejte