Koliko na račun dobrega vida zaslužijo optiki?

V dejavnosti optike je bilo po podatkih poslovnega imenika bizi.si konec lanskega leta aktivnih 239 različnih podjetij. Gre tako za klasične prodajalne očal in optičnih pripomočkov kot tudi okulistične ambulante, zastopnike optičnih proizvodov in specialistične očesne kirurške ordinacije. Zadnje so med najdonosnejšimi.

Največ podjetij je bilo ustanovljenih v sredini devetdesetih let, lani sedem. Večina jih posluje v Osrednjeslovenski regiji, sledita jima Podravska in Savinjska regija. Lani je v stečaju končala zgolj ena optika, likvidacij in prisilnih poravnav pa v zadnjih treh letih med optiki ni bilo.

Top 25 podjetij po prihodkih z dobički Vseh 25 po prihodkih najboljših optikov je lani ustvarilo dobiček. S 764 tisoč evri sicer prednjači ljubljanski Očesni kirurški center Dr. Pfeifer, ki s kirurškimi posegi pacientom pomaga k izboljšanju vida. Sledita mu podjetje Planeta z Optiko Clarus s 520 tisočaki in Morela okulisti s 414 tisoč evri. Z več kot sto tisoč evri dobička se lahko pohvalijo še v novogoriškem medicinskem centru Vid, žalski optiki Irman, ajdovski Art optiki in mariborski optiki Kameleon.

Največje evropsko središče optike s petimi milijoni evrov prihodkov Po višini prihodkov daleč najbolj izstopa Optika Clarus, ki zavzema tudi največji tržni delež v Sloveniji. Kar 18 odstotkov optičnih izdelkov in storitev prihaja iz njihovih desetih poslovalnic po Sloveniji ter spletne prodaje. Leta 2003 so v ljubljanskem nakupovalnem središču odprli največje središče optike v Evropi, ki se razteza na osemsto kvadratnih metrih. Njihova glavna dejavnost so storitve optike, kamor spadajo prodaja korekcijskih in sončnih očal, kontaktnih leč, dodatkov in okulistični pregledi, ukvarjajo pa se tudi z diagnostičnimi pregledi.

Lani so s 45 zaposlenimi ustvarili dobrih 5,5 milijona evrov prihodkov, kar je sicer dva odstotka manj od leta prej, a kljub temu zabeležili dobrega pol milijona evrov dobička. Tega od ustanovitve dalje leta 1992 konstantno povečujejo.

Položaj na optičnem trgu diktira slabo gospodarsko stanje. Če imajo stranke negotov občutek za prihodnost, se to odraža tudi pri nakupu očal. Manjši upad prihodkov je zato lani utrpela celotna optična panoga. "Če se je podjetju uspelo v pravem trenutku prilagoditi stanju na trgu, mu je kljub slabši kupni moči uspelo doseči dobre poslovne rezultate," poudarja vodja marketinga v Optiki Clarus Luka Uvodić.

Tudi s prodajo očalnih leč do zavidljivih prihodkov Polovico manj prihodkov, a petino več kot leta 2012, so imeli v ljubljanskem podjetju Optimed. To jim je navrglo slabih 80 tisoč evrov dobička. Pri njih sicer ne boste našli okvirjev za očala ali sončnih očal, a skoraj vse drugo, kar oči potrebujejo. Enega najpomembnejših stebrov njihove ponudbe predstavljajo očalne leče. Podjetje ima 11 zaposlenih in na slovenskem trgu zastopa številne vodilne svetovne proizvajalce, predvsem japonske.

"Glavne težave imamo s plačilno nedisciplino, zaradi katere smo vedno na kratko s financami. Čeprav smo do sedaj morali odpisati zelo malo terjatev, pa nam slabo plačevanje povzroča likvidnostne težave in potrebe po zadolževanju," je dejal direktor Optimeda Emil Zavadlav.

"Prihodke smo zvišali zato, ker trg počasi dojema, da je na področju očalnih leč, naše glavne dejavnosti, Hoya najboljša izbira. Na naš trg smo prišli z njihovim programom šele v letu 2009 in od tedaj rastemo proti podobnemu tržnemu deležu, kot ga ima Hoya na ostalih primerljivih trgih. Dobiček pa smo zvišali z rastjo prometa in racionalizacijo poslovanja," je dobre poslovne rezultate še komentiral Zavadlav.

Tretje mesto po prihodkih pripada verigi optik in okulističnih ambulant Art optika. Z dvema milijonoma evrov prometa so v 15 poslovalnicah po Sloveniji ustvarili slabih 200 tisočakov dobička.