Petek, 16. 1. 2015, 15.22
7 let, 7 mesecev
Koliko časa bo potrebnega za okrevanje ruskega gospodarstva?
Podobno se je dogajalo v sovjetskih časih, ko so državni mediji skrivali za oblast neugodne informacije. Med osrednjimi novicami prevladuje poročanje o vojni v Ukrajini, o gospodarskih težavah sosednje Ukrajine, o ruskih dosežkih v športu, baletu in drugih obrobnih temah. Običajni Rusi se zaradi medijskega ignoriranja gospodarskih težav ukvarjajo predvsem z menjavo rubljev v dolarje, s kupovanjem osnovnih življenjskih dobrin pred podražitvami in izdelavo scenarijev preživetja v najbolj črnih primerih, piše ugledni britanski finančni tednik The Economist.
Nacionalna valuta je v prvih dveh tednih novega leta v primerjavi z dolarjem izgubila 17,5 odstotka svoje vrednosti. Inflacija je poskočila. Cena nafte kot glavne izvozne dobrine je zdrsnila pod 50 dolarjev (43 evrov) za sodček. Zaradi vsega naštetega so napovedi ekonomistov popravljene navzdol. Bruto domači proizvod (BDP) naj bi se letos zmanjšal za od tri do pet odstotkov, bonitetna ocena Rusije pa se približuje stopnji ničvrednosti.
Kremelj upa, da bo s podobnimi rešitvami kot med letoma 2008 in 2009, ko se je BDP skrčil za 7,5 odstotka, našel izhod iz krize. Tedaj je vlada povečano povpraševanje spodbudila z večjo javno porabo in varčevanjem zadolženih podjetij. A te možnosti danes ni več. Ruske rezerve so bistveno manjše, v najboljšem primeru bi zadostovale za največ leto in pol.
A še huje je, da vlada izgublja svojo verodostojnost. Decembrska rast obrestnih mer za 17 odstotkov, ki je bila namenjena obrambi rublja, ni prinesla želenih učinkov. Rusi so namreč povsem izgubili zaupanje v svojo valuto, prihranke pa množično pretapljajo v ameriško valuto.
Likvidnostna injekcija centralne banke tako ne spodbuja domačega povpraševanja, temveč povzroča dodatne odlive z ruskega kapitalskega trga. Edini način obrambe padanja valute torej ostaja omejevanje likvidnosti bank, kar bi v krizo pahnilo tudi bančni sektor. Prvi mož največje ruske državne banke Sberbank – ta je prisotna tudi v Sloveniji – Herman Gref opozarja na težavo valutne krize, ki bi se zagotovo sprevrgla v bančno krizo.
Po Tomažinovem mnenju inflacija kaže zobe bolj pri uvoženih proizvodih, ne toliko pri domačih. "Rusija kljub svoji velikosti ne more biti izolirana od preostalega sveta, zato je razumljivo, da so se obrnili na azijske trge, kjer bodo skušali poiskati nadomestne izdelke, ki jih sami ne proizvajajo," pojasni Tomažin.
Izjemna gospodarska rast med letoma 1998 in 2008 je bila po Kudrinovih besedah uvožena, spodbudil pa jo je dostop do poceni posojil v kombinaciji z naraščajočimi cenami nafte. To je poganjalo domačo porabo. Kremelj se je raje kot na dolgoročne naložbe za razvoj gospodarstva osredotočal na porazdeljevanje visokih dobičkov. Tudi leta 2009 je bil pomembnejši cilj vlade zmanjšati politične posledice svetovne finančne krize kot pa narediti bolj konkurenčno gospodarstvo, pravi nekdanji finančni minister.
"Gre za splošen recept. Ruska družba mora predvsem postati bolj transparentna in stabilna. Rusijo je v zadnjem času zapustilo ogromno kapitala, kar je v popolnem nasprotju s Putinovimi govori iz preteklih let, ko je tuje vlagatelje prepričeval o stabilnosti svoje države. Tokratna kriza je le ena v nizu, vračanje tujega kapitala pa bo zelo zahtevno. To bo za Putina zagotovo velik izziv," sklene Tomažin.