Koliko časa bo potrebnega za okrevanje ruskega gospodarstva?

Podobno se je dogajalo v sovjetskih časih, ko so državni mediji skrivali za oblast neugodne informacije. Med osrednjimi novicami prevladuje poročanje o vojni v Ukrajini, o gospodarskih težavah sosednje Ukrajine, o ruskih dosežkih v športu, baletu in drugih obrobnih temah. Običajni Rusi se zaradi medijskega ignoriranja gospodarskih težav ukvarjajo predvsem z menjavo rubljev v dolarje, s kupovanjem osnovnih življenjskih dobrin pred podražitvami in izdelavo scenarijev preživetja v najbolj črnih primerih, piše ugledni britanski finančni tednik The Economist.

Nacionalna valuta je v prvih dveh tednih novega leta v primerjavi z dolarjem izgubila 17,5 odstotka svoje vrednosti. Inflacija je poskočila. Cena nafte kot glavne izvozne dobrine je zdrsnila pod 50 dolarjev (43 evrov) za sodček. Zaradi vsega naštetega so napovedi ekonomistov popravljene navzdol. Bruto domači proizvod (BDP) naj bi se letos zmanjšal za od tri do pet odstotkov, bonitetna ocena Rusije pa se približuje stopnji ničvrednosti.

Zaradi nižjih cen nafte bo proračun petino manjši Padec cen nafte pod 50 dolarjev za sodček bo državni proračun letos oklestil za 45 milijard dolarjev (okoli 39 milijonov evrov) prihodkov, kar pomeni petino manjši izkupiček načrtovanih prihodkov. Zaradi visoke inflacije tudi morebitno zvišanje plač in pokojnin za pet odstotkov ne bo odtehtalo realnega padca plač. To se bo sicer zgodilo prvič po petnajstih letih, odkar je Putin prevzel oblast.

Kremelj upa, da bo s podobnimi rešitvami kot med letoma 2008 in 2009, ko se je BDP skrčil za 7,5 odstotka, našel izhod iz krize. Tedaj je vlada povečano povpraševanje spodbudila z večjo javno porabo in varčevanjem zadolženih podjetij. A te možnosti danes ni več. Ruske rezerve so bistveno manjše, v najboljšem primeru bi zadostovale za največ leto in pol.

Z obdavčitvijo drugih virov lahko nadomestijo izpad prihodkov "Rusija ima vedno možnost ustvariti vzvode prek velikega notranjega trga, s čimer lahko delno nadomesti davčne prilive, ki so izpadli ob drastičnem padcu cen naftnih derivatov," je prepričan finančni strokovnjak Matej Tomažin. Za pospešitev domače potrošnje lahko višje obdavči druge gospodarske panoge, na primer turizem. Za povprečnega Rusa, ki dela in služi doma ter ni vezan na tujino, bistvenih sprememb še ni. A le dokler ne bo prizadeto samo delovanje zdravstvenega, socialnega, šolskega in drugih vitalnih sistemov države.

A še huje je, da vlada izgublja svojo verodostojnost. Decembrska rast obrestnih mer za 17 odstotkov, ki je bila namenjena obrambi rublja, ni prinesla želenih učinkov. Rusi so namreč povsem izgubili zaupanje v svojo valuto, prihranke pa množično pretapljajo v ameriško valuto.

Likvidnostne težave lahko povzročijo bančno krizo Padec rublja bi bil lahko še večji, če ruske oblasti izvoznikom ne bi prepovedale poslovanja v tuji valuti in menjave rubljev v tuje valute. Čeprav centralna banka za zdaj še zagotavlja likvidnost ruskih bank, denar drugače najde svojo pot do tujih valut, to pa slabi vrednost domače valute.

Likvidnostna injekcija centralne banke tako ne spodbuja domačega povpraševanja, temveč povzroča dodatne odlive z ruskega kapitalskega trga. Edini način obrambe padanja valute torej ostaja omejevanje likvidnosti bank, kar bi v krizo pahnilo tudi bančni sektor. Prvi mož največje ruske državne banke Sberbank – ta je prisotna tudi v Sloveniji – Herman Gref opozarja na težavo valutne krize, ki bi se zagotovo sprevrgla v bančno krizo.

Obrat na azijske trge Malo verjetno je, da bo Rusija ob velikem odlivu kapitala, padanju cen nafte, oteženem dostopu do tujih trgov in demografskih težavah lahko hitro izšla iz krize. Zaradi zastarele proizvodne tehnologije, ki pogosto izhaja še iz sovjetskih časov, Rusija uvoženih izdelkov ne more na hitro zamenjati z lastno proizvodnjo. To bi zahtevalo nove in tvegane naložbe, ki pa jih je v trenutnem položaju pripravljen prevzeti le malokdo.

Po Tomažinovem mnenju inflacija kaže zobe bolj pri uvoženih proizvodih, ne toliko pri domačih. "Rusija kljub svoji velikosti ne more biti izolirana od preostalega sveta, zato je razumljivo, da so se obrnili na azijske trge, kjer bodo skušali poiskati nadomestne izdelke, ki jih sami ne proizvajajo," pojasni Tomažin.

Osnovnih pogojev za tržno gospodarstvo ni več Nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin je prepričan, da ruskega gospodarstva ni mogoče sanirati z monetarnimi in fiskalnimi ukrepi. Največjo težavo vidi v omejevanju tržnih zakonitosti in zatiranju konkurenčnosti. Osnovni pogoji za tržno gospodarstvo tako po njegovem mnenju niso več izpolnjeni. V ruskem gospodarstvu prevladujejo državna ali kvazidržavna podjetja. Poslovanje teh ni odvisno od poslovnih dosežkov, temveč političnih povezav. Korupcija in pomanjkanje zasebnega lastništva podjetij sta še povečala nekonkurenčnost ruskega trga in okrepila položaj slabo upravljanih državnih podjetij.

Izjemna gospodarska rast med letoma 1998 in 2008 je bila po Kudrinovih besedah uvožena, spodbudil pa jo je dostop do poceni posojil v kombinaciji z naraščajočimi cenami nafte. To je poganjalo domačo porabo. Kremelj se je raje kot na dolgoročne naložbe za razvoj gospodarstva osredotočal na porazdeljevanje visokih dobičkov. Tudi leta 2009 je bil pomembnejši cilj vlade zmanjšati politične posledice svetovne finančne krize kot pa narediti bolj konkurenčno gospodarstvo, pravi nekdanji finančni minister.

Nujne so strukturne reforme Nekdanji prvi ruski finančnik Kudrin je zato prepričan, da je za Rusijo edina rešitev prestrukturiranje domačega gospodarstva v tržno naravnanega. Tega pa pod Putinovo vlado ni mogoče pričakovati, saj padanju ruskega gospodarstva ni videti konca.

"Gre za splošen recept. Ruska družba mora predvsem postati bolj transparentna in stabilna. Rusijo je v zadnjem času zapustilo ogromno kapitala, kar je v popolnem nasprotju s Putinovimi govori iz preteklih let, ko je tuje vlagatelje prepričeval o stabilnosti svoje države. Tokratna kriza je le ena v nizu, vračanje tujega kapitala pa bo zelo zahtevno. To bo za Putina zagotovo velik izziv," sklene Tomažin.