Ko vnovič zavre v odnosih med prijatelji

Kot strela z jasnega je v teh dneh spet udarilo v odnosih med sosedama – Slovenijo in Hrvaško. Hrvaška vlada je podprla tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb, ki sta v večinski italijanski lasti, proti nekdanji Ljubljanski banki v Zagrebu. Razlog? "Zimzeleni" in nikoli dokončno razrešeni spor okoli deviznih vlog hrvaških varčevalcev v nekdanji LB. Leta 1991 sta bili okoli dve tretjini teh vlog (250 milijonov evrov) preneseni na hrvaške banke, država pa jih je tudi vključila v javni dolg. Leta 2001 je bilo med državama dogovorjeno, da se vprašanje nekdanje zagrebške LB oziroma deviznih vlog njenih hrvaških reševalcev reši v okviru pogajanj o sukcesiji pri baselski banki za mednarodne poravnave. Za Milanovićevo vlado je nesprejemljivo, kar diši po Kosorjevi Zdaj bi očitno nova hrvaška vlada "bančni" spor spet rada reševala bilateralno (z dvostranskimi pogajanji). Prejšnja HDZ-jeva vlada Jadranke Kosor je (kar je že dolgo kristalno jasno) na veliko obljubljala vse, samo da je Hrvaška "dobila" pristopno pogodbo k EU. Aktualni premier zdajšnje leve hrvaške vlade Zoran Milanović pa bi vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev znova reševal na dvostranski način, ker očitno ne verjame, da bi sukcesija sploh lahko prinesla kakšen napredek glede tega vprašanja, ki že leta poleg mejnega "teži" obe strani. Povedano drugače, za aktualno hrvaško oblast je vse, kar diši po nekdanji HDZ-jevi vladavini, nesprejemljivo.

Ne gre prilivati olja na ogenj … Slovenija pričakuje spoštovanje dogovorjenega, tudi dogovora nekdanjih predsednikov obeh vlad, Kosorjeve in Pahorja. Nekdanji predsednik vlade Borut Pahor se je zato odločno odzval na potezo hrvaške vlade. Arbitražni sporazum je po njegovem mnenju zgladil odnose med državama pri vprašanju meje, zato ne gre prilivati olja na ogenj nacionalnih čustev. "Nikoli ne veste, kdaj bo iskra postala plamen," opozarja nekdanji premier.

Rupel: Hrvaška ima zelo pogumno in usklajeno politiko Nekdanji večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel je prepričan, da je osnovni greh arbitražni sporazum. Vse skupaj ni bilo dobro vodeno in arbitražni sporazum se za Slovenijo ne more dobro končati. Druga težava pa je, da sta na hrvaški strani v "uporabi" zelo pogumna in usklajena politika ter taktika, da tisto, kar je, lahko vzamejo, zelo hitro pograbijo in spravijo z dnevnega reda ter gredo potem k naslednji točki, kjer poskušajo nekaj novega dobiti, opozarja Dimitrij Rupel.

Slovenija živi in je živela v veri (Rupel je bil podpisnik dunajske pogodbe o sukcesiji leta 2001), ko je bilo tudi popolnoma jasno povedano – sosedje so bili zato malo jezni –, da je vprašanje dolgov Ljubljanske banke vprašanje sukcesije in se bo tako tudi reševalo. To je zapisano v tej mednarodni pogodbi, ki jo Hrvaška nikoli ni razdrla, ampak jo je vedno le kritizirala, in pri nas smo, kot že rečeno, živeli v veri, da omenjena pogodba velja. Če se "spustimo" na LB Zagreb, je bila ta del jugoslovanskega bančnega sistema, deviz ni dobila Slovenija, ampak tedanja jugoslovanska centralna banka, zanje je odgovarjala federacija, zato je logično, da je dolg LB Zagreb stvar sukcesije. "Menim, da je treba zdaj ravnati skrajno previdno. Res je, da smo sosedje, res je tudi, da imamo nekatere skupne interese, pa tudi nekatere različne interese in seveda tudi različno zgodovino," je za Planet Siol.net poudaril Dimitrij Rupel.

Thaler: Bomo spet živeli v stanju hladne vojne med državama? Nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Zoran Thaler opozarja, da bi bila velika škoda, če bi naslednja tri, štiri leta spet preživeli v stanju "hladne vojne", na okopih … "Mislim, da bi bilo bolje, če bi Ljubljana in Zagreb sklenila strateško partnerstvo, tako kot sta naredila Berlin in Pariz, po vseh peripetijah v zgodovini. To partnerstvo bi moralo biti namenjeno temu, da bi bili Slovenija in Hrvaška v EU čim močnejši in bi skupaj pozitivno vplivali na razvoj dogodkov v preostalem delu jugovzhodne Evrope in zlasti Balkana," je prepričan Thaler. Aktualna vlada pa mora po njegovem vztrajati pri pogodbi o sukcesiji pacta sunt servanda, "dogovorov se je treba držati". Ob tem pa je treba upati, da bosta obe strani gledali naprej, ne pa pogrevali starih sporov, še meni nekdanji zunanji minister.

Vajgl: Ravnanje Hrvaške avanturizem! Še en nekdanji zunanji minister, Ivo Vajgl, meni, da bi morala aktualna slovenska vlada najprej razčistiti pravno stanje in stanje obveznosti. "Zdaj namreč prepogosto v teh odnosih med Zagrebom in Ljubljano ostaja neki odprt prostor za interpretacije dogovorov," pravi aktualni evropski poslanec (Zares/ALDE). S hrvaške strani je pravi avanturizem, da odstopajo od dogovora. "To je zelo avanturističen korak, ker časi niso prav naklonjeni tistim državam, ki se vključujejo v Evropsko unijo. Če bi se Slovenija odločila malo podstaviti nogo Hrvaški, bi bilo veliko zadovoljnih, da se je to zgodilo," poudarja Vajgl, ki obenem opozarja, da to ne more biti v našem interesu in se ne sme zgoditi.