Kje so meje zakonitosti in sprejemljivosti stavke?

Okoli šoštanjske termoelektrarne je vroče, zatemniti pa se utegne celi Sloveniji. Obeta se stavka energetikov in z njo električni mrk. O celotnem ozadju vzrokov, ki so pripeljali do napetosti na relaciji Šoštanj–Ljubljana, lahko le bolj ali manj utemeljeno ugibamo, predvsem zato, ker so si podatki, ki jih dobivamo, nasprotujoči in prirejeni interesom posamezne strani v sporu. Logično. Zakon o stavki opredeljuje le načelno Ne da bi se spuščali v omenjeno ozadje spora, še manj pa v napoved morebitnega razpleta, pa se navadnim državljanom zastavlja povsem razumljivo vprašanje: ali vsa ta dogajanja upravičujejo morebitni mrk, ki bi lahko prizadel vsakogar –oskrba z električno energijo že dolgo ni več luksuz, temveč temeljna življenjska potreba. Zakon o stavki namreč prepoveduje stavkovne dejavnosti, če te ogrožajo varnost in zdravje ljudi in premoženja. Kaj so sploh utemeljeni razlogi za stavko, kaj sodi v okvir "uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela", kot je v istem zakonu opredeljena stavka?

"Protest ni stavka" "Če smo natančni, želje po vrnitvi direktorja načelno ne moremo šteti med utemeljene razloge za stavko," je za SiOL povedal profesor na mariborski pravni fakulteti ter direktor in vodja raziskovalne dejavnosti na inštitutu za delo ljubljanske pravne fakultete dr. Mitja Novak. Spomnil je, da je stavka zgodovinsko in teoretično pravzaprav uveljavljanje pravic delavcev pri delodajalcih in te so med drugim višja plača, boljši delavnik ali boljši pogoji dela. "Zahteva po vrnitvi direktorja se lahko izrazi s protestom, a to ni stavka," je pojasnil.

Odklop elektrike bi ogrozil življenja Na vprašanje, kako razsoditi, ali neko stavkovno dejanje ogroža življenja in varnost in tako krši določila zakona o stavki, Novak odgovarja: "O tem mora odločati nekdo tretji, to ne morejo biti delavci in ne delodajalec, saj bosta obe strani svoji stališči prilagodili svojim interesom. To vprašanje se za zdaj rešuje posamezno, zakon o stavki je v postopku spremembe, a za zdaj imamo tega. Najboljše bi bilo, da to razsodi sodišče in to se v konkretnih primerih dogaja, a je to vedno post festum."

Ozrli smo se na nedavno stavko javnih uslužbencev in na morebitno stavko energetikov ter vprašali, ali so katera od stavkovnih dejanj ogrožala življenja in varnost. "Za zastoje na meji bi težko dejal, da gre za ogrožanje življenj in varnosti, za drugo pa verjetno da." Kot primer je navedel: "Tudi če kakšna živina čaka na meji, kar je zanjo sicer grozno, s tem življenje in zdravje ljudi še ne bo ogroženo, če pa odklopite inkubator, bo dojenček umrl."

Za kršitve delovnih obveznosti vsi odgovarjajo enako Aktualno je tudi vprašanje zaščite sindikalistov pri morebitnih odpovedi delovnega razmerja, a je Novak jasen: "Bistveno je treba ločiti dve situaciji. Sindikalistu se praktično nikoli ne sme odpovedati delovnega razmerja, če gre za sindikalno dejavnost. Če pa sindikalist, po domače povedano, krade, se mu seveda lahko odpove iz tega vidika, ne glede na to, da je sindikalist."

Vprašali smo še, ali je preprečevanje prihoda na delo delavcem, ki v stavki ne sodelujejo, lahko temelj za odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov: "Lahko. Ne glede na to, ali je sindikalist ali ne, ker je to oviranje delovnega procesa. Če delodajalec ugotovi in so okoliščine jasne, da delavec drugim delavcem preprečuje prihod na delo, je to kršitev delovne obveznosti, ki lahko ima določene sankcije." Odpoved delovnega razmerja je v tem primeru najhujša možnost, a ni nujno, da jo delodajalec uveljavi: "Delodajalec bo v tem primeru presodil obseg poslovne škode zaradi izpada proizvodnje in se bo odločil o sankciji, ne glede na to, ali gre za sindikalista ali ne. Sindikalist ne more izgubiti službe zaradi sindikalnih dejavnosti, lahko pa, če je njegovo dejanje kršitev delovnih obveznosti in ne v neposredni povezavi s stavko."