Kitajci v Slovenijo prihajajo z denarjem, a poslovanje z njimi je vse prej kot preprosto (video)

Kitajski 1,3 milijarde evrov velik trg ponuja veliko priložnosti in izzivov za slovenska podjetja, a se je treba nanj temeljito pripraviti, upoštevati jezikovne in kulturne razlike, najti pravega poslovnega partnerja, predvsem pa se oborožiti s potrpežljivostjo, saj se sklenitev posla običajno zgodi šele v nekaj letih.

"V posel s kitajskimi podjetji je treba vložiti precej časa, denarja in kadrovskih virov. Uspeh nikakor ne pride čez noč, sklenitve posla pa ni mogoče pričakovati prej kot v enem letu," poudarja Nataša Turk iz Centra za mednarodno sodelovanje pri GZS, ki pripravlja četrtkov poslovni del obiska 150-članske kitajske gospodarske delegacije.

Eden od najvišjih kitajskih obiskov do zdaj V četrtek na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo namreč prihaja podpredsednik kitajske vlade Wang Yang. Eden od najvišjih kitajskih obiskov doslej bo predvsem gospodarsko obarvan, saj bo Wanga spremljala močna gospodarska delegacija.

Gre za podjetja iz vse Kitajske in z različnih področij – agroživilstva, nepremičnin, gradbeništva, inženiringa, lesno- in kovinskopredelovalne industrije, elektroindustrije, poslovnih in storitvenih dejavnosti, kemijske industrije, energetike in turizma. Med njimi je treba opozoriti na korporacijo za gradnjo železnic CRCC in gradbeno banko CCB.

CRCC je drugo največje gradbeno podjetje v državni lasti, ki gradi tudi v tujini, med drugim mestno železnico v savdski Meki. CCB pa je ena od štirih velikih kitajskih državnih bank, ki je bila leta 2011 druga največja banka na svetu po tržni kapitalizaciji in 13. največja družba na svetu.

Ni dovolj zaupati na daljavo Turkova kot nujen del pred sklenitvijo posla navaja še obisk partnerjev na Kitajskem, zaupanja na daljavo pa ne priporoča. "Ni dovolj, da slovensko podjetje na Kitajsko pošlje svojega komercialista, tja mora odpotovati direktor podjetja. S tem gradiš zaupanje in si morda odpreš dodatna vrata," svetuje.

Marsikdo v Sloveniji vidi v kitajskem trgu zgolj ogromen potencial, ni pa pripravljeni vložiti niti časa niti denarja, kaj šele pridobivati številne certifikate in zunanjetrgovinske licence. Birokracije je tudi na Kitajskem dovolj, pravi Turkova.

Velika težava je po njenih besedah tudi korupcija, ki pa se v zadnjem obdobju zmanjšuje. Gre za podkupovanje vladnih uradnikov in je v pristojnosti lokalnih posrednikov, ki pospešujejo odločitve vladnih služb. Slovenska podjetja se s tem praviloma ne ukvarjajo neposredno," pravi.

"Ko si enkrat resno v poslu s Kitajci, nujno potrebuješ lojalnega tolmača. Vedno več odločevalcev na kitajski strani sicer razume angleško, govori pa jo le peščica," o jezikovnih ovirah pripoveduje Turkova.

Zakaj so Kitajci izbrali Slovenijo? Glavni in izključni razlog za prihod kitajske delegacije Turkova vidi v vstopu kitajskega kapitala na evropski trg. Na vprašanje, zakaj so za odskočno desko izbrali prav Slovenijo, Turkova odgovarja, da imajo Kitajci do naše nekdanje skupne države določene simpatije. "Velik pomen ima zanje legendarna ikona jugoslovanskega filma Valter brani Sarajevo. Valter je na Kitajskem izključno pozitivna konotacija," še opisuje prednosti slovensko-kitajskega sodelovanja.

Pritrjuje ji tudi lastnica ljubljanske kitajske restavracije Beli labod Shuni Fang. "Slovenija je majhna in varna država, ki je s svojo geografsko lego idealno izhodišče za poslovanje z evropskimi državami. Zaslužek v Sloveniji tako ni glavni cilj kitajskih poslovnežev," pojasni podjetnica, ki že dobro desetletje živi in dela v Sloveniji.

Kitajci v Sloveniji razočarani nad plačilno disciplino in pravosodnim sistemom A zgolj ugodna lega Slovenije ni dovolj, da prepričamo kitajski kapital. Fangova v zadnjih petih letih v Sloveniji opaža precejšnje poslabšanje plačilne discipline in veliko nezaupanja med poslovnimi partnerji. "Nekateri slovenski dobavitelji od nas celo zahtevajo vnaprejšnje plačilo naročenega blaga, šele nato nam ga dostavijo. Kaj takšnega se na Kitajskem ne more zgoditi, saj so vsi plačilni roki daljši od enega meseca," je nad slovenskimi poslovnimi praksami ogorčena Fangova.

Podjetnica, ki se ukvarja tudi s trgovino s kitajskimi proizvodi, je začudena tudi nad slovenskim pravosodnim sistemom. "Imeli smo primer, ko nam naročnik sploh ni plačal dostavljenega blaga, temveč smo morali zadevo predati sodišču, kjer pa je reševanje zadev izjemno dolgotrajno. Slovenska zakonodaja zelo dobro ščiti posameznike, bistveno manj pa podjetja," je prepričana.

Kitajski podjetniki se pred odločitvijo za posel v posamezni državi dobro pozanimajo o primernosti zakonodaje za tujce in stimulativni davčni politiki. "Kitajska je na primer tuje vlagatelje ob prihodu v državo za tri leta oprostila plačila davkov," še pojasnjuje in dodaja, da je razmerje med kakovostjo in ceno kitajskih proizvodov trenutno najboljše na svetu.

Na kitajski trg je v letu 2011 izvažalo 270 slovenskih podjetij, od tam uvažalo pa več kot osem tisoč. Trideset slovenskih podjetij ima na Kitajskem tudi proizvodnjo ali prodajna predstavništva. Med njimi so Gorenje, Domel, Cablex, Letrika, Kolektor, Le-tehnika in drugi.