Torek, 18. 11. 2014, 21.55
7 let, 7 mesecev
Kitajci v Slovenijo prihajajo z denarjem, a poslovanje z njimi je vse prej kot preprosto (video)
Kitajski 1,3 milijarde evrov velik trg ponuja veliko priložnosti in izzivov za slovenska podjetja, a se je treba nanj temeljito pripraviti, upoštevati jezikovne in kulturne razlike, najti pravega poslovnega partnerja, predvsem pa se oborožiti s potrpežljivostjo, saj se sklenitev posla običajno zgodi šele v nekaj letih.
"V posel s kitajskimi podjetji je treba vložiti precej časa, denarja in kadrovskih virov. Uspeh nikakor ne pride čez noč, sklenitve posla pa ni mogoče pričakovati prej kot v enem letu," poudarja Nataša Turk iz Centra za mednarodno sodelovanje pri GZS, ki pripravlja četrtkov poslovni del obiska 150-članske kitajske gospodarske delegacije.
Gre za podjetja iz vse Kitajske in z različnih področij – agroživilstva, nepremičnin, gradbeništva, inženiringa, lesno- in kovinskopredelovalne industrije, elektroindustrije, poslovnih in storitvenih dejavnosti, kemijske industrije, energetike in turizma. Med njimi je treba opozoriti na korporacijo za gradnjo železnic CRCC in gradbeno banko CCB.
CRCC je drugo največje gradbeno podjetje v državni lasti, ki gradi tudi v tujini, med drugim mestno železnico v savdski Meki. CCB pa je ena od štirih velikih kitajskih državnih bank, ki je bila leta 2011 druga največja banka na svetu po tržni kapitalizaciji in 13. največja družba na svetu.
Marsikdo v Sloveniji vidi v kitajskem trgu zgolj ogromen potencial, ni pa pripravljeni vložiti niti časa niti denarja, kaj šele pridobivati številne certifikate in zunanjetrgovinske licence. Birokracije je tudi na Kitajskem dovolj, pravi Turkova.
Velika težava je po njenih besedah tudi korupcija, ki pa se v zadnjem obdobju zmanjšuje. Gre za podkupovanje vladnih uradnikov in je v pristojnosti lokalnih posrednikov, ki pospešujejo odločitve vladnih služb. Slovenska podjetja se s tem praviloma ne ukvarjajo neposredno," pravi.
"Ko si enkrat resno v poslu s Kitajci, nujno potrebuješ lojalnega tolmača. Vedno več odločevalcev na kitajski strani sicer razume angleško, govori pa jo le peščica," o jezikovnih ovirah pripoveduje Turkova.
Pritrjuje ji tudi lastnica ljubljanske kitajske restavracije Beli labod Shuni Fang. "Slovenija je majhna in varna država, ki je s svojo geografsko lego idealno izhodišče za poslovanje z evropskimi državami. Zaslužek v Sloveniji tako ni glavni cilj kitajskih poslovnežev," pojasni podjetnica, ki že dobro desetletje živi in dela v Sloveniji.
Podjetnica, ki se ukvarja tudi s trgovino s kitajskimi proizvodi, je začudena tudi nad slovenskim pravosodnim sistemom. "Imeli smo primer, ko nam naročnik sploh ni plačal dostavljenega blaga, temveč smo morali zadevo predati sodišču, kjer pa je reševanje zadev izjemno dolgotrajno. Slovenska zakonodaja zelo dobro ščiti posameznike, bistveno manj pa podjetja," je prepričana.
Kitajski podjetniki se pred odločitvijo za posel v posamezni državi dobro pozanimajo o primernosti zakonodaje za tujce in stimulativni davčni politiki. "Kitajska je na primer tuje vlagatelje ob prihodu v državo za tri leta oprostila plačila davkov," še pojasnjuje in dodaja, da je razmerje med kakovostjo in ceno kitajskih proizvodov trenutno najboljše na svetu.
Na kitajski trg je v letu 2011 izvažalo 270 slovenskih podjetij, od tam uvažalo pa več kot osem tisoč. Trideset slovenskih podjetij ima na Kitajskem tudi proizvodnjo ali prodajna predstavništva. Med njimi so Gorenje, Domel, Cablex, Letrika, Kolektor, Le-tehnika in drugi.