Mavko: Nismo pričakovali tako velike bančne luknje

Danes smo na Siol.net razkrili, kako so leta 2013 površno računali luknjo v slovenskih bankah, ki jo je država morala pokriti s tremi milijardami evrov.  Parlamentarna preiskovalna komisija danes zaslišuje nekatere ključne akterje sanacije bank.

"Prenesena vrednost terjatev se je v celoti izkazala kot neprenizka"

Nekdanja viceguvernerka Banke Slovenija Stanislava Zadravec Caprirolo je pred preiskovalno komisijo DZ, ki je pod drobnogled vzela prenos terjatev bank na DUTB, dejala, da je bil leta 2013 v okviru sanacije bančnega sistema ključni element čas. "Prenesena vrednost terjatev se je v celoti izkazala kot neprenizka," je dejala o primernosti ocen.

Zadravec Caprirolova je bila kot predstavnica Banke Slovenije članica medresorske komisije, ki je predlagala gradiva vladi glede ukrepov za stabilnost bank. Poleg tega je Banka Slovenije vsebinsko pregledovala predloge bank za prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). V tej luči je preverjala skladnost z zakonom, pa tudi sledenje cilju, da naj bi se terjatve na DUTB prenašale celostno in učinkovito.

Banka Slovenije je tako delovala kot koordinator med bankami, če je ena banka pri določeni družbi predlagala prenos terjatev, druga pa ne. S tem so želeli doseči lažje prestrukturiranje in pa doseči višje cene prodanega premoženja in višje poplačilo državne pomoči.

Foto: STA ,

Evropska komisija Sloveniji ni zaupala

Pregled kakovosti sredstev v bilancah bank je bil po besedah Zadravec Caprirolove zahteva Evropske komisije, ki je že v svojem poročilu o makroekonomskih ravnovesjih v začetku leta 2013 zahtevala od Slovenije sistemski pregled bančnega sektorja s strani neodvisnih cenilcev in izvajalcev stresnih testov. "Izražala je namreč nezaupanje v zmožnost ohranjanja finančne stabilnosti," je pojasnila. Po informacijah, ki jih je dobila, naj bi s tem pogojevala tudi odobritev državne pomoči za NLB.

"Dejstvo je, da so se razmere v sistemu skokovito poslabševale, prav tako število stečajev in slabe gospodarske razmere. Seznanjena je bila tudi z večkratnimi neuspešnimi poskusi več bank, da bi se dokapitalizirale," je pojasnila nekdanja viceguvernerka.

Eden od izvajalcev komitenta označil kot plačnika, drugi kot neplačnika 

Zadravec Caprirolova je morala odgovarjati na vprašanja glede sodelovanja revizijske hiše Delloite pri opravi stresnih testov in pregleda kakovosti aktive bank. Na vprašanje, ali je prihajalo do navzkrižja med Evropsko komisijo in medresorsko komisijo pri vprašanju, ali bo to opravil Deloitte, je pojasnila, da so na komisiji govorili o tem, ali lahko to Deloitte opravi po tem, ko je bilo prvo vrednotenje, pri katerem so sodelovali kot podizvajalci, zavrnjeno.

"Komponenta časa je bila v tistih razmerah zelo pomembna; to je bil s strani Banke Slovenije eden od elementov, ki so bili pomembni. Drugi je bil, da pregleda kakovosti aktive ne dela tisti, ki je delal redne preglede," je dejala. Vse tri državne banke so zaprosile za pomoč, mnenje sveta banke pa je bilo, da časovnica pregleda NLB ne bi bila tako dolga, kot je bila za celoten bančni sistem, saj je morala NLB čim prej dobiti pomoč.

Gledano v celoti terjatve očitno niso bile ocenjene prenizko, medtem ko posameznih primerov ni želela komentirati. "Je pa v procesu očitno prihajalo do razlik, saj je recimo eden od izvajalcev določenega komitenta označil kot plačnika, drugi pa kot neplačnika. Te primerjave smo pregledovali in seveda so se morali uskladiti," je pojasnila.

Banke sicer najlažje presojajo, kaj je zanje najbolj smiselno, da se prenese. Banka Slovenije je sicer dala pisna navodila, kaj naj bi bile prioritete - terjatve do gradbeništva in finančnih holdingov - prav neposredno pa na to ni vplivala. "Svet Banke Slovenije tako gotovo ni na nikogar pritiskal," je zatrdila.

"Ne drži, da smo na BS morali pustiti računalnik do javne objave"

Pred komisijo je danes stopila tudi Katarina Knapič Lapajne, ki je bila v času izvedbe bančne sanacije vodja kontrolinga v NLB, pristojnega za program prestrukturiranja. Ta program je banka pripravila konec leta 2012, pri čemer ni vključeval slabe banke in prenosa terjatev nanjo. Pri nadaljnjem sezamu terjatev bank, ki je bil pripravljen po sprejemu zakona, s katerim se je ustanovilo DUTB, pa njen oddelek ni več sodeloval, saj ga je na podlagi vladne uredbe pripravil oddelek rizika.

"Ko smo bili že v ciljni ravnini, pa se je pojavilo vprašanje, ali mora banka na novo pripraviti program prestrukturiranja. Dosežen je bil dogovor, da banka ne rabi na novo vzpostaviti celega projekta, ampak le posodobiti finančne projekcije." Dejala je, da ni imela težav s tem, da podpiše izjavo o zaupnosti glede številk, ki so jih po navodilu Banke Slovenije dodali v načrt prestrukturiranja. Uprava banke teh informacij po njenih besedah ni dobila.

Je pa zanikala neuradne informacije iz kriminalistične preiskave, da naj bi ji na Banki Slovenije zaplenili računalnik. "Ne drži poročanje medijev, da smo bili tam prisiljeni pustiti računalnik do javne objave. To je bila moja odločitev, da ne bi prišlo do suma, da bi informacije z naše strani prišle v javnost," je navedla.

Katarina Knapič Lapajne, ki je bila v času izvedbe bančne sanacije vodja kontrolinga v NLB, je dejala, da ni imela težav s tem, da podpiše izjavo o zaupnosti glede številk, ki so jih po navodilu Banke Slovenije dodali v načrt prestrukturiranja. Njeni šefi v upravi banke jih po njenih informacijah niso dobili. Foto: STA ,

Škrubej ni bil pristojen ali se ne spomni

Škrubej, ki je bil v času pred sanacijo bank leta 2013 zastopnik slovenskega dela družbe Deloitte, ki je izvajala pregled aktive v bankah, nato pa je bil izvršni direktor DUTB, na večino vprašanj pred preiskovalno komisijo DZ ni odgovoril, in sicer ker da ni bil pristojen za posamezno področje ali ker se ne spomni podrobnosti.

Zatrdil je, da ni bil nikoli v konfliktu interesov. poslanec Jernej Vrtovec iz NSi ga je spraševal o izbiri družbe Admetam za svetovanje pri prodaji Alpine - v Admetamu je takrat delal nekdanji menedžer Deloitta v Zagrebu - ter o lobiranju za "neko avstrijsko podjetje".

Mavko: Kapitalski primanjkljaj ni bil pretiran

"Z ukrepanjem v letu 2013 smo uspeli finančni sistem stabilizirati in zagotoviti pogoje za gospodarsko rast," pa je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) poudaril Mavko, ki je bil v času sanacije bank leta 2013 državni sekretar za zakladništvo, med drugim zadolžen za sanacijo bančnega sistema, in od sredine januarja 2014 do marca 2015 neizvršni direktor DUTB.

Novice Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Da izračunani kapitalski primanjkljaj ni bil pretiran, so po Mavkovem mnenju pokazali vseevropski testi Evropske centralne banke (ECB) leto kasneje. Na podlagi teh testov Mavko ocenjuje, da so bili "ukrepi ustrezni, primerni in zadostni" ter so povrnili zaupanje v slovenski bančni sistem in slovensko gospodarstvo.

Čim prej smo želeli odločbo o državni pomoči

Predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi) je v prvem delu zaslišanja zanimal predvsem angažma revizijske družbe Deloitte, za katero da si je Mavko prizadeval, da bi opravljala pregled aktive in stresne teste. Mavko je dejal, da so želeli čim prej odločbo o državni pomoči, Deloitte pa da je že v letu 2012 opravil podobno "vajo" in bi lahko ob angažmaju te družbe postopki stekli hitreje.

"Imeli smo neformalno zagotovilo predstavnikov Evropske komisije, da bodo storili vse, da bo odločba izdana hitro, če bomo imeli pravočasno zagotovljene rezultate pregleda aktive in stresnih testov," je pojasnil.

Novice NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec

Na vprašanje, zakaj je medresorska delovna skupina, ki se je ukvarjala s sanacijo bank, vztrajala, da se za izvedbo testov in pregledov predlaga Deloitte, je Mavko ponovil, da so želeli rezultate čim prej, predvsem pred 1. avgustom 2013, ko je začelo veljati novo sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh.

Evropska komisija je po njegovem mnenju pri tem, da se v letu 2013 izvede nove teste in preglede aktive, in to pri 10 bankah, ne le pri treh največjih - čeprav so bili pregledi NLB, Nove KBM in Abanke izvedeni že v preteklih letih - vztrajala iz dveh razlogov: ker država v štirih letih do leta 2013 sama ni uspela sanirati bank ter ker so bili za leto kasneje načrtovani vseevropski testi ECB in je komisija želela enako stroge kriterije. "Evropska komisija nam ni verjela, ker smo štiri leta 'pacali' z bankami," je povzel Mavko.

Novice Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank?

Član komisije Anže Logar (SDS) je pričo vprašal, ali drži, da je Mavka predstavnica Banke Slovenije opozorila, da je treba biti previden pri pošiljanju signalov v Bruselj glede vztrajanja pri enem izvajalcu. "Očitno me je, glede na to, da gledate v zapisnik," mu je odgovoril Mavko. Ponovil je, da so želeli le čim prej stabilizirati slovenski bančni sistem.

Vrtovec je Mavka spraševal tudi, ali je Delloite pri pregledu moral sodelovati, da so nato njegovi zaposleni odšli v svetovalne družbe, ki so kupovale terjatve. Mavko je to zanikal in poudaril, da ni obstajal nikakršen tak naklep. "Če menite, da je prišlo do zlorabe notranjih informacij, pa menim, da obstajajo postopki, da se to sankcionira" je dejal.

Foto: STA ,

Komisija se bo pri svojem delu osredotočala tudi na drage svetovalne pogodbe, ki jih je sklepala DUTB in so odmevale v javnosti. Glede sodelovanja z družbo Quartz je Mavko dejal, da je bilo podjetje angažirano, še preden je on prišel v DUTB. Vsaj del zunanjih izvajalcev je bil sicer po njegovih pojasnilih angažiran, ker v letu 2013 kadrovska struktura v DUTB še ni bila izpopolnjena. To se je nadaljevalo še v prvi polovici leta 2014, nakar je upravni odbor ocenil, da nadaljevanje sodelovanja ni več potrebno.

Partner omenjene svetovalne službe je bil tudi nekdanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson, ki je moral oktobra 2015 zaradi izigravanja politike prejemkov in posledične izgube zaupanja vlade moral zapustiti položaj skupaj s predsednikom upravnega odbora Larsom Nybergom.

Mavko je pojasnil, da so v letu 2014 večkrat razpravljali o politiki prejemkov. Vendar pa takrat še ni bil določenih kvantitativnih vrednosti v sprejeti politiki, bila so le načela, kako naj zgleda delitev za fiksni in variabilni del. Vsa ta načela so se uveljavljala v pogodbah s ključnimi zaposlenimi v DUTB. Ob tem ni želel ugibati, zakaj je vlada razrešila Nyberga. "Vsi smo bil v DUTB imenovali na željo lastnika in ko te želje lastnika ni bilo več ..." je dodal.

Glede prenosa slabih terjatev na DUTB je Mavko potrdil, da je (najvišjo) prenosno vrednost določila Evropska komisija. Banke so v prvi fazi same predlagale, katere terjatve bi prenesle, medresorska skupina je le usklajevala, da so terjatve do določenega podjetja prenesene (ali ne) pri vseh bankah, kjer je bilo to podjetje stranka, je dodal.

Nabor terjatev za prenos je bil po njegovi oceni ustrezen, člani medresorske komisije pa se po njegovih besedah niso opredeljevali do posameznih predlogov za prenos terjatev. Zanikal je, da bi medresorska skupina vplivala, da ni prišlo do prenosa terjatev v primeru družb Marmor Hotavlje in Kolektor.

Prenosne vrednosti so bile po njegovih besedah višje od poštene vrednosti - po slednji je DUTB sama ovrednotila preneseno premoženje - zato je prišlo do razlik v prenosnih vrednostih in vrednostih v bilancah DUTB. Pri NLB npr. je razlika znašala okoli 130 milijonov evrov, je dejal Mavko.

O izbrisu imetnikov podrejenih obveznosti je povedal, da ne Evropska komisija ne nihče drug ni vztrajal pri popolnem izbrisu. Pogovarjali so se o participaciji imetnikov teh papirjev, in sicer je zakon predvidel ali izbris ali konverzijo v kapital. Kateri način bo uporabljen, je bilo odvisno od tega, kolikšen manko je bil ugotovljen v posamezni banki. Če bi bil primanjkljaj nižji od obstoječega kapitala in vsote podrejenih obveznosti, bi bile te konvertirane v lastništvo. Ker pa je bil primanjkljaj višji, so te podrejene obveznosti z odločbo Banke Slovenije prenehale, je dodal Mavko.