Sreda, 11. 6. 2014, 16.47
7 let, 7 mesecev
Kaj se je po dokapitalizaciji v bankah spremenilo?
A temu ni tako, sta se na poslovnem kosilu v organizaciji Združenja Mreža idej in Akademskega društva Pravnik strinjala predsednika uprav dveh največjih državnih bank. V primeru prodaje državnih bank bosta zasebnega lastnika zanimala zgolj donos in stabilnost banke. Pozitivno razmišljanje bo prineslo spremembe.
"Vsaka država potrebuje svojo nacionalno banko, v slovenskem primeru je to NLB. Drugače pa je z majhnimi bankami, sam se zelo zavzemam za prodajo NKBM. Ker do zdaj nismo znali upravljati državnih podjetij, še ne pomeni, da moramo pa zdaj vse po vrsti prodati. Ni pomembno lastništvo, za vse namreč veljajo enaka pravila korporativnega upravljanja," je dejal prvi mož NKBM Aleš Hauc.
"Banka ni več takšna kot pred dokapitalizacijo, ko so nas stranke prosile za denar. Od zdaj smo mi tisti, ki na trgu ponujamo posojila, hodimo do podjetij in predvsem uveljavljamo temeljne človeške vrednote. Če se ne bodo spremenile pri ljudeh, se tudi v banki ne bodo in znova jih bomo morali dokapitalizirati. V presoji, kaj je dobro za banko in njene delničarje, moramo tudi zavrniti kakšno posojilo. A pri nas je še vedno razumevanje, da mora banka kreditirati podjetja, tudi slaba, da preživijo," je kritičen Hauc.
Njemu pritrjuje tudi predsednik uprave NLB Janko Medja, ki dodaja, da sta oba začela pot prelomnih sprememb za banko. "Dokapitalizacija bank je prinesla stabilnost financ, ki omogoča, da nam za vratom ne visi Damoklejev meč, kako zagotoviti kapitalsko ustreznost bank," je ponazoril Medja.
"Vpliv bančništva je hudo precenjen, saj ima večina v ozadju star način njegovega delovanja, ko se je prek bank izvajalo vzvode oblasti. Bančništvo je čisto navaden posel oziroma servis. Mala in srednja podjetja so hrbtenica gospodarstva, ne bančništvo. Družba mora prenehati poveličevati pomen bančništva. Tako z vidika, da je krivo za vse težave, kot tudi z mišljenjem, da bo bančništvo vse rešilo. Rešitev je v ustvarjanju mednarodne konkurenčnosti v poslih podjetij," je prepričan Medja.
Konkurenčnost v bančništvu je po Medjevih besedah v ljudeh. "Želimo delati pošteno, etično in v dobro deležnikov. Skrbeti moramo za zaupanje v kapital in njegovo oplajanje. Osebni stik je najpomembnejši, danes je v množici informacij največ vreden nasvet," nov način poslovanja razkriva Medja.
V zlati dobi gospodarske rasti smo si v Sloveniji ustvarili prepričanje, da mora vsak dobiti poceni posojilo. "Statistike kažejo, da več kot nekaj let na trgu preživi le desetina novoustanovljenih podjetij. Podjetje ne sme biti konkurenčno zato, ker ima poceni financiranje. Ne, podjetje mora biti najprej konkurenčno v zagonu, temu bo sledil dober denarni tok, dobra boniteta in zato bo pri banki lahko dobilo poceni posojilo, ker bo tveganje nižje. Nikakor pa ne gre obratno," je poudaril Medja in dodal, da je za startupe potencial v infrastrukturi bank, ki lahko pomagajo z znanjem in izkušnjami, a ne s financiranjem.