Kaj se je po dokapitalizaciji v bankah spremenilo?

A temu ni tako, sta se na poslovnem kosilu v organizaciji Združenja Mreža idej in Akademskega društva Pravnik strinjala predsednika uprav dveh največjih državnih bank. V primeru prodaje državnih bank bosta zasebnega lastnika zanimala zgolj donos in stabilnost banke. Pozitivno razmišljanje bo prineslo spremembe.

"Vsaka država potrebuje svojo nacionalno banko, v slovenskem primeru je to NLB. Drugače pa je z majhnimi bankami, sam se zelo zavzemam za prodajo NKBM. Ker do zdaj nismo znali upravljati državnih podjetij, še ne pomeni, da moramo pa zdaj vse po vrsti prodati. Ni pomembno lastništvo, za vse namreč veljajo enaka pravila korporativnega upravljanja," je dejal prvi mož NKBM Aleš Hauc.

Hauc: Od zdaj smo mi tisti, ki ponujamo posojila Zato so se v drugi največji slovenski banki lotili urejanja korporativnega upravljanja, vključno z reguliranjem delovanja uprave in nadzornega sveta, in spremenili proces kreditiranja. Zelo intenzivno se ukvarjajo tudi s spremembo mišljenja svojih zaposlenih.

"Banka ni več takšna kot pred dokapitalizacijo, ko so nas stranke prosile za denar. Od zdaj smo mi tisti, ki na trgu ponujamo posojila, hodimo do podjetij in predvsem uveljavljamo temeljne človeške vrednote. Če se ne bodo spremenile pri ljudeh, se tudi v banki ne bodo in znova jih bomo morali dokapitalizirati. V presoji, kaj je dobro za banko in njene delničarje, moramo tudi zavrniti kakšno posojilo. A pri nas je še vedno razumevanje, da mora banka kreditirati podjetja, tudi slaba, da preživijo," je kritičen Hauc.

Njemu pritrjuje tudi predsednik uprave NLB Janko Medja, ki dodaja, da sta oba začela pot prelomnih sprememb za banko. "Dokapitalizacija bank je prinesla stabilnost financ, ki omogoča, da nam za vratom ne visi Damoklejev meč, kako zagotoviti kapitalsko ustreznost bank," je ponazoril Medja.

Medja: Banke niso hrbtenica gospodarstva Tudi v NLB so 95 odstotkov časa namenili uvajanju sprememb, vrednotam in razmišljanju, da je treba najprej nekaj ustvariti, šele potem lahko deliš naprej. Konkurenčnost največje državne banke bodo zagotovili z vračanjem na trg oziroma k strankam. S tem želijo uloviti korak s konkurenco in jo prehiteti.

"Vpliv bančništva je hudo precenjen, saj ima večina v ozadju star način njegovega delovanja, ko se je prek bank izvajalo vzvode oblasti. Bančništvo je čisto navaden posel oziroma servis. Mala in srednja podjetja so hrbtenica gospodarstva, ne bančništvo. Družba mora prenehati poveličevati pomen bančništva. Tako z vidika, da je krivo za vse težave, kot tudi z mišljenjem, da bo bančništvo vse rešilo. Rešitev je v ustvarjanju mednarodne konkurenčnosti v poslih podjetij," je prepričan Medja.

Konkurenčnost v bančništvu je po Medjevih besedah v ljudeh. "Želimo delati pošteno, etično in v dobro deležnikov. Skrbeti moramo za zaupanje v kapital in njegovo oplajanje. Osebni stik je najpomembnejši, danes je v množici informacij največ vreden nasvet," nov način poslovanja razkriva Medja.

Kako so se spremenili posojilni odbori? "Kreditni odbor je socializem," je prepričan Hauc. "V zrelih bankah imajo direktorji banke pooblastila, s strankami se pogovarjajo na štiri oči. Naši direktorji imajo velika pooblastila, ki pa jih ne izkoriščajo, saj se vse še vedno rešuje na kreditnih odborih. Izvajanje pooblastil pa je zavezano materialni, disciplinski in kazenski odgovornosti. Tu je treba korenito spremeniti kulturo zaposlenih," je kritičen.

Kako naj startup podjetje poišče posojilo na banki? "Startup ne spada na banko. Za banko je aktualen tvegani kapital (venture capital). Banka se mora vključiti v kreditiranje podjetij v njihovi zgodnji in zreli fazi. Zato je venture capital tudi drag, ker je premija za tveganje izredno visoka," je bil jasen Hauc.

V zlati dobi gospodarske rasti smo si v Sloveniji ustvarili prepričanje, da mora vsak dobiti poceni posojilo. "Statistike kažejo, da več kot nekaj let na trgu preživi le desetina novoustanovljenih podjetij. Podjetje ne sme biti konkurenčno zato, ker ima poceni financiranje. Ne, podjetje mora biti najprej konkurenčno v zagonu, temu bo sledil dober denarni tok, dobra boniteta in zato bo pri banki lahko dobilo poceni posojilo, ker bo tveganje nižje. Nikakor pa ne gre obratno," je poudaril Medja in dodal, da je za startupe potencial v infrastrukturi bank, ki lahko pomagajo z znanjem in izkušnjami, a ne s financiranjem.

Kako bodo ukrepali, da se enake težave ne bodo več ponovile? "Denarja je bilo v konjunkturi v izobilju, zato se je marsikdo preselil v virtualni svet. Odobravala so se nerazumna posojila. V času krize pa je prišlo do streznitve, ki je večini ljudem prinesla spoznanje, da morajo živeti v realnem svetu, a vsem še ne. Te stvari se bodo zaradi izjemno kratkega človeškega spomina še dogajale. Čim se bodo gospodarske razmere izboljšale, bo znova prišlo do pohlepa in skomin, samo etika in morala pa lahko preprečita takšne napake," še opozarja Hauc.