Kaj je slovenskemu gospodarstvu prinesel vstop v EU?

Prvega maja mineva 11 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Prva štiri leta so minila v znamenju visoke stopnje gospodarske rasti, konec leta 2008 je Slovenija zdrsnila v finančno in gospodarsko krizo, od lani pa se okrevanje z 2,6-odstotno gospodarsko rastjo znova nadaljuje. Okoli dvoodstotno rast naj bi po napovedih zabeležili tudi letos.

"Do leta 2009 smo bili prepričani, da smo prišli v Indijo Koromandijo, zaradi česar smo se v vseh porah družbe tudi prekomerno zadolževali. To nas je drago stalo," pojasnjuje svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Goran Novkovič.

BDP na prebivalca višji za 9,2 odstotka Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je od leta 2004 do leta 2014 realno povečal za 12,8 odstotka, BDP na prebivalca pa za 9,2 odstotka. Medtem ko je leta 2004 BDP na prebivalca v tekočih cenah znašal slabih 14 tisoč evrov, se je ta konec lanskega leta povzpel na 18 tisoč evrov.

Struktura gospodarstva se v zadnjih 11 letih glede na delež v BDP ni bistveno spremenila: kmetijstvo je prispevalo okoli dva odstotka, delež industrije z gradbeništvom je padel na četrtino, preostalo so k BDP prispevale storitvene dejavnosti in neto davki na proizvode.

Nekatera slovenska podjetja odlično dokazujejo, kako izkoristiti priložnosti Ali je slovensko gospodarstvo dovolj dobro izkoristilo članstvo v EU? Novkovič meni, da ne moremo dati enoznačnega odgovora. "Dejstvo je, da Slovenija časovno ni pravilno ocenila, kaj ji članstvo prinaša," pojasnjuje.

Znotraj gospodarstva pa je po Novkovičevem mnenju zgodba različna. "Nekatera podjetja so se na vstop odlično pripravila, nekatera sploh ne. To se danes odraža v dobrem ali slabem poslovanju podjetij. Nekatera podjetja v zadnjih letih drastično povečujejo izvoz in so odličen dokaz, kako je mogoče izkoristiti priložnosti znotraj EU," pove in pri tem izpostavlja tudi vlogo države.

"Država ni opravila svoje naloge" Ta bi se morala po njegovem prepričanju bistveno bolj zavedati pomembnosti konkurenčnega poslovnega okolja, glede na primerljive države. To so predvsem države Višegrajske skupine oziroma Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška, ki v tem trenutku najuspešneje privabljajo tuje investitorje, s seboj pa prinašajo tudi nova delovna mesta.

"Tu država še ni opravila svoje naloge. Od nove vlade še vedno pričakujemo izvedbo reform, predvsem davčne, ki bi ustvarila boljše poslovno okolje za privabljanje tujih investitorjev," je prepričan in dodaja, da EU prinaša mnoge prednosti, pa tudi slabosti. Ena izmed njih je zagotovo enotna valuta, ki pa je lahko tudi slabost.

Veliko prednosti, a tudi slabosti "Slovenija bi se morda z devalvacijo domače valute in s tem močnejšega izvoza lahko hitreje odzvala na začetku gospodarske krize. To sicer ni prava pot za močnejše gospodarstvo, je le izhod v sili. Bolje je graditi ekonomsko politiko na boljšem poslovnem okolju in s tem vzdrževati socialno varnost na višji ravni. Prav to počnejo najbolj razvite evropske države," še sklene Novkovič.

Strokovnjak za menedžment sprememb Robert Ličen poudarja, da Slovenija ob vstopu v EU na razpolago niti ni imela druge možnosti. "Ne moremo biti otok sredi Evrope. Hočeš ali nočeš smo vpeti v evropske gospodarske tokove, ki pa jih je slovensko gospodarstvo izkoristilo bistveno slabše, kot bi jih lahko," pravi Ličen. Dodaja, da je vedno možnost popraviti napake in bolje izkoristiti 500-milijonski evropski trg, kar vidi kot največjo prednost članstva. "Do vstopa v EU smo bili zaprti v dvomilijonski trg in to nas delno spremlja še danes," opozarja.

"Slabost članstva pa je naša majhnost, ker se moramo prilagajati diktatu večjih," še sklene Ličen.

Zadolženost države se je povečala za 23 milijard evrov Leto 2004 je Slovenija sklenila z javnofinančnim primanjkljajem države v višini 2,3 odstotka BDP. V naslednjih treh letih ga je še zmanjševala, v letu 2007 je bila skoraj brez primanjkljaja, v naslednjem letu ga je ponovno ustvarila in ga v kriznih letih še povečevala. Lanski primanjkljaj je tako dosegel 4,9 odstotka BDP oziroma 1,8 milijarde evrov. Za letos je sicer napovedano znižanje primanjkljaja na 1,1 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

Podoben trend je v zadnjih 11 letih izkazovala tudi pri zadolževanju države: v letu 2004 je javni dolg znašal okoli 27 odstotkov BDP oziroma 7,5 milijarde evrov, po izbruhu krize pa se je naglo povečeval vse do lani, ko je znašal skoraj 81 odstotkov BDP. To je okoli 30 milijard evrov.