Kje so resnične težave slovenskega gospodarstva

Stresni testi predpostavljajo prihodnjo dinamiko gospodarstva posamezne države in v primeru Slovenije so potencialne projekcije v nekaterih pogledih precej manj ugodne kot za nekatere primerljive evropske države. Velika težava so prezadolžena slovenska podjetja.

Guverner Banke Slovenije Marko Jazbec je že po decembrski trimilijardni dokapitalizaciji bank napovedal, da bo njihova sanacija brez gospodarske rasti zaman.

"Trenutna gospodarska rast je posledica povečanega izvoza zdravih podjetij, a nujno je treba prestrukturirati tudi prezadolžena podjetja, da se bodo lahko normalno razvijala, tudi s kreditiranjem bank. O tem bi se morali začeti pogovarjati že leta 2008, a se nismo," je kritičen svetovalec predsednika GZS Goran Novkovič, ki meni, da je tretjina slovenskih podjetij odličnih, tretjina nekje vmes, tretjina pa prezadolženih.

Čaka nas ključnih 12 mesecev Letošnja blaga gospodarska rast je sicer pripomogla k delni razdolžitvi podjetij, a slovenskemu gospodarstvu manjka bistveno hitrejše finančno in poslovno prestrukturiranje. Trg terjatev ne deluje, ker imamo težave s prenosom terjatev na DUTB in posledično z reševanjem podjetij.

Hkrati imamo v Sloveniji premalo kriznih menedžerjev, zato na GZS predlagajo, da država spodbudi izobraževanje tega kadra, zagotovi jamstvene sheme za likvidnost podjetij, podpre prihod lastniškega kapitala in bistveno aktivneje išče strateške partnerje za prezadolžena podjetja, ki imajo zdrava jedra. Insolvenčni postopki so se po novi zakonodaji izkazali za prepočasne in neučinkovite, menijo na GZS.

"Področje reševanja prezadolženih podjetjih bo v prihodnjem letu ključno. Že zdaj zamujamo s prestrukturiranjem. Mnogo podjetij namreč čaka na rešitve, hkrati pa imajo likvidnostne težave," napoveduje Novkovič in poudarja, da so težave podjetij in odgovornost uprav razdeljene.

Za prestrukturiranje podjetja je smiselno zamenjati tudi lastnike in menedžerje "Če je podjetje zašlo v težave, za kar so zaradi subjektivnih okoliščin odgovorni tudi lastniki ali menedžerji podjetij, je treba zamenjati lastnike in menedžerje, če lahko to pripomore k prestrukturiranju podjetja. A slovenske banke nerade izvajajo takšne ukrepe," opozarja svetovalec predsednika GZS. Zakonodaja namreč s preventivnim prestrukturiranjem ali prisilno poravnavo to omogoča.

Po Novkovičevem mnenju je problematika reševanja prezadolženih podjetij zelo zapletena, vlado poziva, da s sistemskimi ukrepi zagotovi prestrukturiranje podjetij.

Z njim se strinja tudi profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič, ki pravi: "Gre za zapleten odnos med Družbo za upravljanjem terjatev bank, Slovenskim državnim holdingom, stečajnimi upravitelji, stečajno zakonodajo in poslovnimi bankami, ki so še vedno involvirane v prezadolženih slovenskih podjetjih. Tu stvari ne delujejo. Upam, da se bo finančni minister Dušan Mramor čim prej lotil vzpostavitve novega sistema za prestrukturiranje podjetij, s katerim bo lahko med seboj skoordiniral različne akterje."

Nujno je ukrepanje v najbolj kritičnih podjetjih Jaklič sicer meni, da je kar slaba polovica slovenskih podjetij prezadolženih.

Po njegovem prepričanju je nujno ukrepanje "v najbolj krvavečih podjetjih", nekatera so že blizu stečaja, pa tudi v tistih, ki se bodo na račun zapostavljanja delavcev in primanjkljaja naložb morda sama izvlekla iz težav, a bodo zaradi tega konkurenčno zaostala in čez nekaj let postala podobna "danes krvavečim podjetjem".

"DUTB na temeljih razmeroma nejasnega zakona o svojem delovanju pripravlja svojo strategijo poslovanja. Zakon določa, da mora DUTB v petih letih v proračun vrniti čim več javnega denarja, nihče pa ni jasno povedal, kako," še opozarja Jaklič.