Jazbec: Moramo se zavedati, da bo sanacija bančnega sistema stala

Pregled stanja bank poteka dobro, s ciljem čim manj obremeniti davkoplačevalce in zaščititi varčevalce, navedbe o pritiskih glede pomoči pa so "zgolj plod bujne domišljije", je v Vilniusu poudaril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Jazbec: Ne moremo se osredotočiti samo na bančni sektor Pri vprašanju, ali bo Sloveniji uspelo, da se financira na trgih, ali bo morala zaprositi za finančno pomoč, se po Jazbečevih besedah ne moremo osredotočiti samo na bančni sektor - enako pomembni sta konsolidacija javnih financ in politična stabilnost. "Vsaka od teh treh točk je enako pomembna pri tem, kako nas bodo tuji trgi dojemali in ali nam bo uspelo s kredibilno in zaupanja vredno politiko prepričati tuje investitorje, da smo dober dolžnik, ki odplačuje svoje obveznosti," je izpostavil guverner.

V povezavi s prenosom slabih terjatev na slabo banko, ki velja za ključen korak za uspešno financiranje na trgih, pa je povedal, da čakajo na rezultate obremenitvenih testov in pregleda kakovosti aktive, na podlagi katerih bodo pozneje začeli prenos.

Izpostavil, da se še dogovarjajo o načinu, ki bo najmanj stal davkoplačevalce Na vprašanje, ali bo treba s prvimi prenosi počakati na rezultate testov za vse banke, ki se pregledujejo, ali bo mogoče v primeru Nove Ljubljanske banke (NLB) prenos izvesti prej, je guverner odgovoril, da je mogoče, da se prenos za NLB napravi prej. Ob tem je izpostavil, da se z Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo še dogovarjajo o načinu, ki bo najmanj stal slovenske davkoplačevalce.

"Moramo se zavedati, da bo sanacija bančnega sistema stala ... Na ministrstvu za finance, vladi in Banki Slovenije se trudimo najti način, ki bi bil najmanj škodljiv in ki bi vse nas davkoplačevalce stal najmanj," je poudaril Jazbec.

Spomnil, da je bila odločitev o nadzorovani likvidaciji sprejeta dobro Pri tem je spomnil, da je bila odločitev o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke sprejeta dobro, in poudaril, da so se odzvali "na najmanj boleč način, ki pomeni najmanjši strošek za fiskalno blagajno, in z namenom predvsem zaščiti varčevalce". "Naš namen ni reševanje bank, ampak zaščita varčevalcev. Zato smo se odločili za način, ki omogoča, da bodo poplačani vsi varčevalci in da ne bi slučajno dodatno trpelo gospodarstvo, ki čaka na spodbude in ukrepe, ki jih pripravlja vlada z namenom zagotoviti večjo kredibilnost Slovenije na mednarodnih dolžniških trgih," je zatrdil.

Guverner je tudi odločno zavrnil poročanje nemškega poslovnega časnika Handelsblatt, ki ob sklicevanju na neimenovane vire med drugim piše, da naj bi ECB pritiskala na slovensko vlado, naj zaprosi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.

"Zdi se, da je bil to zgolj plod bujne domišljije nekaterih in manipulacije" "Danes sem sedel z vsemi drugimi guvernerji in predstavniki Evropske centralne banke in nihče ni prišel z nikakršno niti razlago, še manj pa s komentarjem novic, da ECB zahteva kakršni koli program. Zdi se, da je bil to zgolj plod bujne domišljije nekaterih in manipulacije, ki se vedno in vsak dan znova pojavljajo tako v naših kot v tujih medijih," je dejal.

Poziv šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema, naj slovenska vlada sodeluje z Evropsko komisijo in ECB, pa je Jazbec komentiral z besedami, da je Dijsselbloem "povedal samo tisto, kar na dnevni ravni že tako počnemo".

V Sloveniji se moramo po njegovih besedah zavedati, da smo leta 2004 stopili v EU in leta 2007 prevzeli evro ter da za vse nas veljajo enaka pravila, obenem pa se moramo zavedati, da smo enakopravna članica območja evra. "Zato sploh ne vidim drugega načina kot izrazito in dobro sodelovanje z institucijami, katerih del smo," je poudaril.

"Vse poteka tako, kot mora potekati" Težav pri sodelovanju z ECB tako po njegovih besedah ni. "Vse poteka tako, kot mora potekati. Neprestano se pogovarjamo in iščemo rešitve, ki bodo dobre tako za Slovenijo kot za celotno območje evra," je zatrdil.

Na vprašanje, ali je dogovor o vrednotenju slabih terjatev blizu, pa je odgovoril, da se še pogovarjajo o tem, s kakšnimi številkami bodo prenašali slabe terjatve na slabo banko. "Ker veste, da je ekonomija precej mehka znanost, so te številke vedno stvar dogovora. Prav je, da se pogovarjamo, ker poskušamo najti najboljše rešitve za davkoplačevalce," je dejal.

"Luknjo vsi pričakujemo. Trudimo se samo, da bi bila čim manjša." Na vprašanje, kakšno luknjo v slovenskem bančnem sistemu bodo pokazali testi, pa je odgovoril: "Luknjo vsi pričakujemo. Trudimo se samo, da bi bila čim manjša." Kakršno koli ugibanje o številkah pa je po njegovih besedah "čista manipulacija". "Neumestno in neodgovorno bi bilo govoriti o kakršni koli luknji, dokler ni rezultatov," je sklenil guverner.

Schäuble: Če Slovenija pravi, da zmore, jo moramo spodbujati Stanje slovenskih bank bo zaposlovalo tudi finančne ministre evroobmočja na srečanju v Vilniusu, a po pisanju nemškega časnika FAZ prošnje Slovenije za pomoč za zdaj ne pričakujejo.

Slovenskega finančnega ministra Uroša Čuferja je za poročanje o stanju slovenskih bank zaprosil vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, potem ko se je država odločila zapreti Factor banko in Probanko, piše Frankfurter Allgemeine Zeitung. To se dogaja po tem, ko se je slovenska vlada odločila za likvidacijo dveh manjših bank, Factor banke in Probanke.

V evroskupini je odprto vprašanje, ali bo Slovenija finančno vrzel v svojih bankah lahko zapolnila brez tuje pomoči. Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna je zavrnil poročila, da naj bi Evropska centralna banka (ECB) pritiskala na Slovenijo, naj zaprosi za pomoč. Če bo od pomladi vladajoča levosredinska vlada nadaljevala načrtovane reforme, naj bi se tovrstni pomoči lahko izognili, piše FAZ.

"Svoje težave smo sposobni reševati sami" FAZ dodaja, da evropski diplomati pritrjujejo vladi, da se drugače od svojih predhodnikov odločno loteva gospodarskih reform. Ker hitre prošnje Slovenije za pomoč ni pričakovati, naj sicer ministri v Vilniusu tudi ne bi sprejeli nobene odločitve.

Čufer je pred odhodom v Vilnius ponovil, da je Slovenija svoje težave sposobna reševati sama in da ni pod pritiskom, da zaprosi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma. "Nobenega pritiska nisem čutil. Nasprotno, vsi vedo, da imamo kar veliko denarja na računih in za zdaj smo sposobni svoje težave reševati sami," je poudaril. Na zasedanju evroskupine ne pričakuje nič posebnega.

Minister se je odzval na pisanje nemškega poslovnega časnika Handelsblatt, ki je, sklicujoč se na neimenovane vire, poročal, da naj bi Evropska centralna banka (ECB) pritiskala na Ljubljano, naj zaprosi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma (ESM). Po neuradnih informacijah so se med slovenskimi oblastmi in ECB pojavila razhajanja glede metodologije za izvedbo pregleda stanja v desetih slovenskih bankah, predvsem glede vrednosti slabih terjatev, ki jih bodo prenesli na slabo banko. Čufer je pojasnil, da so dogovorjeni glede metodologije, postopka in časovnice, ter da "zdaj ti pregledi potekajo normalno".

Zunanji pregled stanja v desetih slovenskih bankah, ki bo pokazal, kako velika je luknja v slovenskem bančnem sistemu in narekoval nadaljnje ukrepanje, bo po pričakovanjih končan konec meseca.

Schäuble: Slovenijo moramo spodbujati Njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble je na vprašanje, ali bo Slovenija naslednja v vrsti za pomoč, odvrnil, da dokler Slovenija pravi, da zmore svoje težave rešiti sama, jo je treba pri tem spodbujati. "Poslušali bomo, kaj bosta povedali komisija in Slovenija. Slovenija pravi, da je ne potrebuje, da zmore brez. Po mojem mnenju bo zmogla brez, če bo dosledno stopala po poti, za katero pravi, da jo želi prehoditi," je dejal nemški minister.

Dijsselbloem prihaja v Slovenijo Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa je za zdaj zadovoljen z ukrepanjem Slovenije v bančnem sektorju, a želi "pospešitev koraka", tako da bi Slovenija spet kmalu stala "na trdnih tleh". Ocenjuje, da je pri ukrepanju v slovenskem bančnem sektorju dosežen pomemben napredek, a poudarja, da bodo v prihodnjih mesecih še tesno sodelovali s slovensko vlado in ji pomagali, da počisti bančni sistem, kar je tudi "glavna prioriteta".

Po neuradnih informacijah naj bi Dijsselbloem 30. septembra obiskal Slovenijo, a tega datuma ni potrdil.

Pregled stanja v slovenskih bankah naj bi bil po njegovih besedah zaključen do konca novembra. Opozoril je na pomen sodelovanja z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko pri zagotavljanju učinkovitega pregleda stanja slovenskih bank.

Prošnja za pomoč po nemških volitvah? Nekateri nemški mediji, ki so se po odločitvi o nadzorovani likvidaciji Probanke in Faktor banke razpisali, da Slovenija bank ne bo mogla rešiti brez tuje pomoči, omenjajo, da se pred nemškimi parlamentarnimi volitvami 22. septembra možnost slovenske prošnje za pomoč na glas ne omenja zaradi občutljivosti teme med nemškimi volivci. Po volitvah pa naj bi že konec meseca Slovenija izpolnila prošnjo za pomoč.