GZS: Samo izvoz ne bo rešil slovenskega gospodarstva

Slovenija z izvozom ustvari tretjino prihodkov. Preostanek pomeni domača poraba, ki pa je v krizi oziroma naj bi po napovedih letos imela celo negativno rast. Izvoz je zato ena izmed velikih priložnosti slovenskega gospodarstva. Je najlažji in najzanesljivejši vir gospodarske rasti in novih delovnih mest, ne bo pa rešil slovenskega gospodarstva, poudarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije.

Na prebivalca izvozimo dvakrat več kot Italijani Slovenija je lani izvozila za 27 milijard evrov blaga, slovenski izvoz pa prispeva tretjino k bruto družbenemu proizvodu. V prvih desetih mesecih se je izvoz povečal za 2,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012. "To pomeni, da ima slovensko gospodarstvo nekatere dobre lastnosti. Na prebivalca izvozimo štirikrat več kot Grčija in dvakrat več od Italije. Vsak odstotek povečanja izvoza ob nespremenjeni domači porabi pomeni tretjino odstotne točke povečanja BDP," je na novinarski konferenci pojasnil predsednik GZS Samo Hribar Milič.

"Vendar brez sredstev za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini, promocije turizma in razvejane diplomatsko-trgovinske mreže težko dvigujemo vrednost slovenskega izvoza," je prepričan prvi mož GZS. Ministrstvo za zunanje zadeve je moralo namreč sredstva za diplomatska predstavništva za letos z 80 milijonov evrov skrčiti za 20 milijonov.

Največje rezerve so v skupnih nastopih Za krepitev izvoza so nujno potrebni skupinski nastopi v tujini, odpiranje predstavništev v sosedstvu, promocija na sejmih in na sploh krepitev korporativnega ugleda Slovenije v svetu, opozarja Hribar Milič. Prav v skupnih nastopih na oddaljenih in zahtevnejših trgih v GZS vidijo največje rezerve za prodor slovenskega gospodarstva.

Na to opozarjajo tudi podjetja zbrana v Strateškem svetu za internacionalizacijo na GZS, ki poudarjajo usklajeno skupno sodelovanje pri nastopih na tujih trgih. Velika težava je še dolgotrajen vizumski režim, tudi neracionalno zapiranje nekaterih veleposlaništev.

Namesto naložb v izvoz v svet raje pošiljamo ministra Z 10-odstotnim povečanjem izvoza bi po besedah Hribarja Miliča za dva ali tri odstotke povečali gospodarsko rast in nova delovna mesta. "Namesto da bi vlagali v izvoz, pa Slovenija pošilja finančnega ministra po svetu, da se zadolžuje za tekoče poslovanje," je do vse manj sredstev, namenjenih promociji slovenskega gospodarstva v svetu, kritičen Hribar Milič.

Da v slovenskem izvozu ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled, pa pokaže poglobljen pogled v njegovo strukturo. "Rast izvoza ne sledi več izvozu primerljivih držav, kot so Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, precej zaostajamo v tehnološki strukturi. Skrb zbujajoč je predvsem delež slovenskega izvoza na globalnem trgu, ki je identičen deležu iz leta 1992," pa je opozoril direktor centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti. Povečati želijo predvsem kakovost izvoza in se usmeriti na prave trge.

Priložnosti tudi na afriških tleh Še vedno smo močno odvisni od trgov EU, kjer je zagotovo največ priložnosti za slovenska podjetja. "Če bomo konkurenčni na evropskem trgu, bomo priložnosti lažje iskali tudi v državah Bric, na trgih nekdanje Jugoslavije in v afriških državah," je poudaril Cantarutti.

Slovenska izvozna podjetja so po besedah Cantaruttija pripravljena aktivno sodelovati pri krepitvi diplomatske mreže, tudi finančno, torej bi šlo za obliko javno-zasebnega partnerstva. "Te ideje ne gre kar tako zavreči," je še dodal Cantarutti.