Finančna vaba države prijela: v Sloveniji snemajo švedsko kriminalko

Državni zbor (DZ) je lani uzakonil povračilo četrtine stroškov produkcije za snemanje tujih filmov v Sloveniji. Povračilo se nanaša na povračilo stroškov, ki nastanejo v Sloveniji. 

Ukrep je že pritegnil nekaj zanimanja producentov, Slovenski filmski center (SFC), ki bedi nad odobravanjem povračil, pa bo prvi milijon za spodbujanje tujih filmskih projektov v Sloveniji delil prihodnje leto (povračilo se namreč izvede po končanem projektu). 

Skandinavska zgodba, snemana na Balkanu

Režiser trilogije Daniel Alfredson je najbolj znan po režiranju dveh delov trilogije Dekle, ki se je igralo z ognjem. Gre za kriminalni triler, v katerem Lisabeth ob pomoči novinarja Mikaela odkriva kriminalno zaroto, v kateri se interesi politike in kriminalcev prepletajo s prostitucijo. Foto: Wikipedia Tako je SFC na festivalu v Cannesu po poročanju portala filmneweurope.com izdal, da se je v ponedeljek začelo snemanje prvega filma, ki bo upravičen do spodbude.

Gre za prvi del trilogije Intrigo (prvi del ima naslov  Death of an author), posnete po romanu skandinavskega avtorja Hakana Nasserja. Film bo režiral Šved Daniel Alfredson in je plod švedsko-ameriško-nemške produkcije.

Vsi trije deli romana (drugi del se imenuje Dear Agnes, tretji pa Samaria) se dogajajo v neimovanani državi nekje na severu Evrope. A ekipa je očitno prave lokacije za snemanje našla na drugem koncu Evrope. Portal IMDB (tu si lahko preberete tudi opis filma in zasedbo) navaja, da se je snemanje filma začelo 8. maja v Srbiji. Ta teden so po navedbah SFC začeli tudi s snemanjem v Sloveniji, dele filma naj bi posneli tudi na Hrvaškem in v Belgiji.

Poleti bodo posneli še drugi in tretji del, prvi del naj bi na filmska platna prišel prihodnje leto.

Zvezdnik prvega dela bo Ben Kingsley

Po poročanju portala hollywoodreporter.com bo zvezdnik filma znani britanski igralec Ben Kingsley. Ta je med drugim leta 1983 prejel oskarja za vlogo  v filmu Gandhi, igral pa je tudi v filmih Schindlerjev seznam,  Iskanje Bobbyja Fischerja, Perzijski princ: Sipine časa, Iron man 3.

Od leta 2012 dalje ima svojo zvezdo na Pločniku slavnih v Hollywoodu, britanska kraljica Elizabeta II. pa mu je pred leti podelila viteški naslov - od takrat dalje je sir Ben Kingsley.

Še eno prepoznavno ime zasedbe filma je Angus Kennedy. Ta je med drugim igral stransko vlogo v filmu Zaveznika (Allied), v katerem ameriški igralec Brad Pitt in francoski igralec Marion Cotillard nastopata v vlogi vohunov, ki se zaljubita v vrtincu druge svetovne vojne.

Ali znani britanski igralec Ben Kingsley snema tudi v Sloveniji, za zdaj ni znano. Foto: Reuters

Slovenija ponuja za milijon evrov spodbud

Slovenija se za spodbude, ki lahko pomenijo močno spodbudo turizmu – tako kaže primer nadaljevanke Igra prestolov, ki so jo snemali v hrvaškem Dubrovniku –, odloča med zadnjimi v Evropi.

Lani sprejeta novela Zakona o Slovenskem filmskem centru predvideva povračila 25 odstotkov skupno priznanih stroškov za izvedbo produkcije posameznega projekta, porabljenih na ozemlju Republike Slovenije (v osnovo za izračun denarnega povračila se ne všteva davek na dodano vrednost). 

"Prva denarna povračila bodo izplačana v letu 2018 za projekte, ki bodo uspešno kandidirali za sredstva v letošnjem letu. Pričakujemo, da bodo tuje produkcije že v letu 2017 začele snemati v Sloveniji, da bodo vključevale slovenske filmske delavce in ustvarjalce in uporabljale številne lokalne storitve v različnih delih Slovenije," pravijo na SFC.

Kot pravijo, je s tem, ko bo vračala četrtino stroškov, naša ureditev bolj ugodna od hrvaške in primerljiva z italijansko ali madžarsko (primerjava v spodnjem grafu). Poleg tega je Slovenija po mnenju SFC konkurenčna tudi zaradi drugih, nefinančnih dejavnikov. 

Slovenija je konkurenčna predvsem s svojimi številnimi filmsko atraktivnimi lokacijami in naravnimi lepotami ter z izkušenimi filmskimi delavci, ki so se kalili tako pri filmu kot pri komercialnih projektih.

Nezanimiva za tuje ekipe

Slovenija je sicer v zadnjih letih privlačna lokacija za snemanje reklam in videospotov, za filmsko lokacijo pa – tako se vsaj zdi v primerjavi z odmevnimi projekti na Hrvaškem – ne tako. V Bovcu so leta 2008 snemali film Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspian, predlanskim so v Ljubljani, Celju, Piranu, na Jezerskem in v Logarski dolini svojo idealno lokacijo za snemanje našli ustvarjalci indijskega filma Mr. Airvata.

Kako učinkovit je lahko tak način promocije, kaže primer Dubrovnika, kjer so snemali nadaljevanko Igra prestolov (angleško Game of Thrones). Ta privablja predvsem skandinavske, britanske in ameriške turiste. Obisk iz ZDA je lani dosegel dvoštevilčno rast. ZDA so postale tretji najpomembnejši trg za Dubrovnik z 82 tisoč prihodi in 254 ustvarjenimi nočitvami. 

Učinek filmske aktivnosti na turizem je pred časom za Siol.net pojasnil prvi mož hrvaške nacionalne turistične organizacije Ratomir Ivičić: 

"Dubrovnik je nedvomno zelo znan v svetu, a snemanja serije in filmov ustvarjajo nove motive prihodov, saj ljudje, predvsem oboževalci teh serij in filmov, želijo sami videti lokacije snemanja in se tako še bolj približati svojim priljubljenim junakom," je dejal.

Slavi igralec Jackie Chan, ki je danes producent, trenutno snema na Češkem. Za to lokacijo se je, kot priznava, odločil zaradi davčnih ugodnosti. Foto: Getty Images

Preberite še: 

Kako digitalni mediji in digitalni svet spreminjajo turizem v Dubrovniku

"Oboževalci serij in filmov želijo sami videti lokacije snemanja v Dubrovniku" #intervju

Finančne spodbude so odločilne

V današnjem filmskem svetu, kjer imajo stroški produkcije pomembno vlogo, so spodbude držav pomembne.

To dobro ponazarjajo nedavne besede zvezdnika akcijskih filmov in mojstra borilnih veščin Jackieja Chana. Igralec je danes namreč prepoznaven producent, po lastnih navedbah je posnel že 250 filmov. Pravkar snema drugi del uspešnice Opoldanski obračun. Kot je pred dnevi dejal na odprtju kitajskega filmskega festivala, je kot mogočo lokacijo imel v mislih Madžarsko.

"Pokrajina je res lepa, najpomembneje pa je, da je snemanje poceni, kar danes šteje. Snemanje filmov je vse dražje," je dejal po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua. Chan se je na koncu odločil za češko prestolnico Prago. Zaradi davčnih razlogov, je odkrito priznal.

Kot zanimivost pa omenimo, da je Chan pred več kot tremi desetletji – takrat kot igralec – že snemal tudi v Sloveniji, natančneje v Postojnski jami. Tam je bil posnet prizor za film Božji oklep in vratolomni skok Chana na leteči balon.

Prvi milijon dobrodošel, a za večje filme bo premalo

Tudi na SFC priznavajo, da je eden od razlogov, da Slovenije ni na seznamu večjih producentskih hiš, v tem, da nismo imeli spodbud. "Ker Slovenija doslej še ni imela učinkovitega ukrepa za privabljanje tujih produkcij, so se za snemanje tu odločile zelo redke produkcijske hiše, saj je bilo v sosednjih državah okolje mnogo ugodnejše," pravijo. 

Povračila, ki jih predvidela novela zakona, ocenjujejo kot ugoden ukrep, ki si ga producenti želijo.

Do zdaj se je v zvezi s tem ukrepom na Slovenski filmski center obrnilo že kar nekaj slovenskih izvršnih producentov, ki so partnersko že sodelovali z veliki tujimi produkcijami. Dejstvo je, da so v preteklih letih po tovrstni spodbudi povpraševali številni tuji producenti, ki so v zadnjih letih že uspešno uporabljali tovrstne sheme v regiji in so predvsem zaradi naravnih lepot in filmičnosti Slovenije želeli snemati v Sloveniji.

Sogovornik, ki ne želi biti imenovan, nas je sicer opozoril, da je milijon evrov razmeroma malo denarja. Pri večjih filmskih projektih strošek produkcije namreč hitro naraste na nekaj milijonov evrov.

Država bo zadovoljna, če dobi nazaj vloženo

Na kulturnem ministrstvu pravijo, da že letos pričakujejo večjo aktivnost na področju filmske in avdiovizualne produkcije ter gospodarsko aktivnost (s področja filmske in avdiovizualne produkcije, turizma, drugih storitev).

"Glede na povečano dejavnost filmske produkcije in s tem povezanimi drugimi storitvenimi dejavnostmi se pričakuje najmanj nevtralni učinek med prihodki in odhodki. Konkretne finančne učinke bomo lahko realno ocenili šele po evalvaciji ukrepa," pravijo. Država bo torej zadovoljna, če prvo leto iz naslova davkov in drugih dajatev nazaj dobi vloženi milijon evrov.