Evropsko gospodarstvo še naprej okreva - nižji stroški, boljši pogoji financiranja

Evropska gospodarska rast traja tri leta in naj bi se nadaljevala tudi v letih 2016 in 2017, ugotavlja Evropska komisija v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi 2015. Upočasnila so se gospodarstva v vzponu, v zadnjih mesecih je upadla mednarodna trgovina, kar se bo čutilo v prihodnje. Povečala so se tveganja za rast, vključno s poslabšanjem zunanjega okolja in geostrateško mednarodno situacijo.

Na rast naj bi v naslednjih letih vplivali uspešnejše zaposlovanje, ugodnejši posojilni pogoji ter finančno razdolževanje in nove naložbe. Prav tako se krepita domače povpraševanje in zasebna potrošnja. Rast v območju evra bo letos 1,6-odstotna, v 2016 1,8-odstotna in v 2017 1,9-odstotna. Evropski uniji letos napovedujejo 1,9-odstotno, v 2016 dvoodstotno in v 2017 2,1-odstotno rast.

Slovenija okreva zaradi povečanja izvoza in domačega pospeševanja Evropsko gospodarstvo se oživlja zaradi nižje cene nafte. V primerjavi s preteklim letom je nižja tudi stopnja menjave evra. Glede na razvoj cene nafte, se bodo znižali stroški podjetij in gospodinjstev, znižale se bodo marže in zato povečali prihranki. Stroški kreditov ostajajo nizki, razmere na trgu bodo boljše tudi za finančne naložbe.

K okrevanju slovenskega gospodarstva prispevata zlasti povečanje izvoza in domačega povpraševanja. Tudi javne finance se bodo postopno izboljševale zaradi boljše makroekonomske perspektive, ugotavlja komisija.

V prihodnjem letu se bodo po izjemnem porastu v tem in preteklem letu občutno zmanjšale javne naložbe po koncu minulega evropskega finančnega okvira, ko se črpanje evropskih sredstev znatno okrepi. To bo naslednje leto prispevalo k poslabšanju napovedi na 1,9-odstotno rast, ki se bo nato v letu 2017 znova okrepila na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Primanjkljaj Slovenije pod zgornjo mejo evropskih proračunskih pravil Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo po napovedih komisije letos in v prihodnjih dveh letih pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. Letos bo 2,9-odstoten, prihodnje leto 2,4-odstoten, leta 2017 pa dvoodstoten.

Zaposlovanje se bo povečalo V območju evra se bo zaposlovanje letos in naslednje leto po pričakovanjih povečalo za 0,9 odstotka, v letu 2017 pa naj bi se povzpelo na en odstotek. Zaposlovanje v celotni EU naj bi se letos povečalo za en odstotek, v letih 2016 in 2017 pa za 0,9 odstotka.

V Sloveniji naj bi se zaposlenost letos povečala za 0,6 odstotka. Na splošno se pričakuje, da se bo brezposelnost še naprej zmanjševala le postopno, pri čemer bodo med državami članicami bistvene razlike. Po napovedih bo v območju evra z letošnjih enajst odstotkov brezposelnost naslednje leto padla na 10,6 odstotka in v letu 2017 na 10,3 odstotka. Napovedi za celotno EU kažejo padec z letošnjih 9,5 odstotkov na 9,2 odstotka v letu 2016 in 8,9 odstotka v letu 2017.

V Sloveniji naj bi brezposelnost letos znašala 9,4 odstotka, leta 2016 9,2 odstotka, leta 2017 pa 8,7 odstotka.

Nujna odgovorna politika javnih financ in odločno ukrepanje Valdis Dombrovskis, podpredsednik komisije, ki je odgovoren za evro in socialni dialog, je pozval članice, naj izkoristijo pozitivne okoliščine, izvajajo odgovorno politiko javnih financ ter okrepijo naložbe in izvedejo strukturne reforme za okrepitev konkurenčnosti.

Komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici je izpostavil zmanjšanje brezposelnosti in fiskalnih primanjkljajev v prihodnjih letih, so pa izboljšave posebno v območju evra še vedno prepočasne in neenakomerne. Nezadostne naložbe ter visoka zasebni in javni dolg bodo zahtevali pogumno in odločno ukrepanje.

Kot je še povedal Moscovici, bodo imeli rahlo pozitiven vpliv na evropsko gospodarstvo tudi trenutni migracijski tokovi.