Evropa v primežu Gazproma

Južni tok je za Rusijo izjemno pomemben projekt. Vladimir Putin je ob začetku novega mandata napovedal, da bo Rusija postala energetska supersila. O pomembnosti projekta govori tudi to, da se je Putin osebno udeležil polaganja prvih cevi plinovoda Južni tok v mestu Anapa na obali Črnega morja. Prvih 900 kilometrov bodo cevi potekale pod morsko gladino, nato pa od Varne v Bolgariji po kopnem čez Srbijo, Madžarsko in Slovenijo do Italije, kjer se bodo priključe na plinovod multinacionalke ENI. Projekt, vreden milijarde evrov, je pod nadzorom Gazproma, ki ima 50-odstotni delež v konzorciju Južni tok. Preostali lastniki so italijanski koncern ENI z dvajsetimi odstotki ter francoski EDF in nemški Vinershal s po 15 odstotki. Projekt naj bi bil končan do leta 2015, od takrat pa naj bi po njem v Evropo pošiljali 63 milijard kubičnih metrov plina, kar je približno enaka količina, kot zdaj v Evropo prihaja čez Ukrajino. Južni tok je nova strategija Gazproma, da se pri izvozu plina izogne velikemu števili tranzitnih držav. V projektu Južni tok Ukrajine sploh ne omenjajo. Vemo, da je v preteklih zimah prav Ukrajina pogosto krojila dotok plina v Evropo, ker je zaradi spora o cenah Rusiji večkrat zaprla plinovod. Zdaj želi Rusija temu narediti konec. Prvi projekt, ki zmanjšuje število tranzitnih držav, je Severni tok, ki po dnu Baltskega morja plin pripelje neposredno v Nemčijo. Ko bo končan še Južni tok, bosta oba plinovoda kot klešče stiskala Evropo. Toda pojavljajo se vprašanj o ekonomičnosti projekta. S proračunom 16 milijard evrov je Južni tok dvakrat dražji od Severnega toka. Ukrajinska vlada zato opozarja, da bi bila modernizacija obstoječega plinovoda, ki bi stala 4,5 milijarde evrov, precej bolj ekonomična. Prav tako v Evropi pada povpraševanje po plinu, ruskemu plinu pa vse bolj konkurira tudi plin z Bližnjega vzhoda. Tudi napovedan izvoz plina po Severnem toku se ni realiziral. Izvozili naj bi 55 milijard kubičnih metrov plina, v enajstih mesecih od kar obratuje Severni tok, pa so ga le devet milijard, kar je le 30-odstotna izkoriščenost.

Zato je velika verjetnost, da Rusija Južni tok gradi, da bi izpodrinila evropski projekt plinovoda Nabucco od Kaspijskega morja do Evrope, s katerim bi Rusijo popolnoma zaobšli. 3.900 kilometrov plinovoda od Azerbajdžana do Avstrije naj bi zagotavljajo 55 milijard kubičnih metrov plina, a so pred meseci ugotovili, da v Kaspijskem morju morebiti sploh ni več toliko plina, kot predvidevajo. Tako je trenutno tudi končanje plinovoda Nabucco pod vprašajem.

Da bi si Gazprom z dokončanjem Južnega toka in propadom Nabucca pridobil monopol, je jasno tudi Evropski skupnosti. Že tako trenutno poteka preiskava urada za konkurenčnost EU-ja v zvezi z monopolnim določanjem cen plina v Srednji in Vzhodni Evropi. Če ugotovijo, da so kršili konkurenčnost, jim grozi kazen od milijarde do milijarde in pol evrov. Poleg tega Evropska komisija opozarja, da sploh še niso potrdili dokončne trase Južnega toka, saj jim Rusi še niso predali dokumentacije. Tako tudi še niso bile narejene okoljske študije. Rusi imajo čas, da vložijo zahtevo za potrditev trase plinovoda do 16. februarja, nato pa ima komisija devet mesecev časa, da traso odobri ali ne.