Svet Evropske centralne banke (ECB) v Berlinu ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki tako ostaja pri 1,50 odstotka.
Se je pa ECB odločila bankam znova ponuditi ugodna dolgoročnejša posojila, obnovila pa bo tudi program nakupa kritih obveznic. Številni ekonomisti so pričakovali, da bo tokratno srečanje sveta ECB že prineslo znižanje obrestne mere, kar bi spodbudilo okrevanje gospodarstva v območju z evrom.
Z znižanjem naj bi počakali zaradi visoke inflacije
Splošno mnenje je, da je banka z znižanjem obrestne mere ta mesec še počakala zaradi visoke inflacije. Ta je minuli mesec v območju z evrom dosegla tri odstotke na letni ravni, kar je najvišja raven zadnjih treh let in občutno nad ciljem ECB, ki je inflacija blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. Prav tako običajno ECB zvišanje obrestne mere nakaže vsaj kak mesec vnaprej, kar se tokrat ni zgodilo.
Trichet: Svet razmišljal o znižanju obrestne mere
Da pa bi lahko znižanje sledilo kmalu - po mnenju večine ekonomistov v decembru -, pa nakazujejo besede predsednika banke Jeana-Claudea Tricheta po seji odbora. Kot je dejal, je svet razmišljal o znižanju obrestne mere, a se na koncu odločil ohraniti jo nespremenjeno. To je bila "razprava o argumentih za in proti znižanju obrestnih mer, kot tudi za in proti ohranjanju obrestnih mer na nespremenjeni ravni," je dejal Trichet, ki je zadnjič na srečanju odbora sodeloval kot predsednik banke.
Z novimi likvidnostnimi ukrepi nad kreditni krč v območju evra
So se pa člani odbora odločili za nove likvidnostne ukrepe, s katerimi bi razbili kreditni krč v območju evra. Tako bosta bankam na voljo dve operaciji dolgoročnejšega refinanciranja. Prvi program naj bi bil bankam na voljo oktobra z zapadlostjo približno 12 mesecev. Drugi program, predvidoma decembra, pa bo imel zapadlost približno 13 mesecev.
Svet ECB je poleg tega sklenil, da se bodo operacije glavnega refinanciranja še naprej izvajale v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno, vsekakor pa do konca zadnjega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv v letu 2012, ki se konča 10. julija 2012.
Trichet je banke pozval, naj storijo vse za utrditev svojih bilanc
Ob tem se je ECB odločila obnoviti program, po katerem centralne banke območja z evrom opravljajo nakupe kritih obveznic. Ta program naj bi bil vreden do 40 milijard evrov in naj bi še dodatno olajšal bankam dostop do denarja, je na novinarski konferenci po seji odbora povedal Trichet. Prvi mož ECB je ob tem banke pozval, naj storijo vse za utrditev svojih bilanc. "Kjer je mogoče, bi morale polno izkoristiti ukrepe vladne podpore, ki bi morali postati polno delujoči," je dejal.
Namesto Tricheta prihaja prvi mož italijanske centralne banke Mario Draghi
To je bilo sicer zadnje srečanje odbora, ki mu je predsedoval 68-letni Trichet. Z začetkom naslednjega meseca bo namreč mesto predsednika centralne banke zasedel prvi mož italijanske centralne banke Mario Draghi.
Zasedanje sveta ECB sovpada tudi s srečanjem v Berlinu med nemško kanclerko Angelo Merkel, generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde ter predsednikom Svetovne banke Robertom Zoellickom. Pogovori se bodo odvijali popoldan, glavna tema pa naj bi bilo reševanje dolžniške krize.
"Znižanje ključne obrestne mere bi lahko pomagalo državam evro območja"
Predstavnik IMF David Hawley pa je v odzivu na odločitev ECB, dejal, da bi znižanje ključne obrestne mere lahko pomagalo državam evro območja, vendar pa IMF spoštuje odločitev ECB. Poudaril je, da se sicer strinjajo z ECB glede napetosti na finančnih trgih, vendar pa IMF meni, da še obstaja možnost znižanja ključne obrestne mere za območje evra.