Četrtek, 14. 4. 2011, 13.27
7 let, 9 mesecev
Dušan Mes: Z Zidarjem sem se pogovarjal …
Vse je odvisno od bank upnic in možnosti za rešitev nekdanjega gradbenega velikana, je za SiOL povedal Dušan Mes. Trinajstega maja se mu izteče odpovedni rok v Casinoju Portorož, kjer je v teh dneh nepreklicno odstopil s položaja člana uprave družbe. Priznava, da se je z Zidarjem v Strunjanu res pogovarjal, ampak da odločitev, ali bo postal predsednik ali prokurist podjetja, še ni sprejeta. O razmerah v SCT ne želi govoriti, ker jih preprosto premalo pozna. Glede prisilne poravnave, v postopku katere je SCT že od januarja, pa meni, da je njen uspeh mogoč le ob resnem sodelovanju bank. Banke bi ob stečaju, ki vse bolj grozi, največ izgubile tudi zaradi unovčevanja bančnih garancij SCT, meni Mes, ki je bil pred prihodom v portoroški Casino, član uprave je postal februarja 2007, zaposlen tudi v G7.
Še ena raca ali resni poskus rešitve
Dobro obveščeni o dogajanju v SCT pravijo, da je Dušan Mes še ena v vrsti rac Ivana Zidarja, s katerimi poskuša pridobiti čas in preložiti začetek stečaja podjetja. V preteklosti se je kot Zidarjevega naslednika zelo resno omenjalo ime Rajka Siročiča, nekdanjega predsednika uprave državne avtocestne družbe Dars, pa se ni zgodilo nič. Zakaj ne, ni znano. Zagotovo pa je bilo med pomembnimi razlogi tudi dejstvo, da je Zidar kot lastnik in predsednik upravnega odbora precej samovoljno in avtokratsko vodil podjetje. Kljub temu prvi mož in lastnik SCT Ivan Zidar še vedno išče rešilno bilko za preživetje podjetja, čeprav številni v srečen konec zgodbe ne verjamejo. Banke v posojanje denarja SCT očitno ne privolijo več. Morda bi jih lahko prepričal Dušan Mes, ki naj bi bil zasilni izhod za Ivana Zidarja in njegovo obubožano družbo. Če hoče Ivan Zidar za novega predsednika upravnega odbora SCT zares ustoličiti Dušana Mesa, morajo sklicati izredno skupščino delničarjev, o kateri pa na SCT ne vedno nič.
Brez denarja ni plač, ni dela …
Potapljajoči SCT, ki je od januarja v postopku prisilne poravnave, dolga ima za vsaj četrt milijarde evrov, podjetje pa je izgubilo že večino poslov doma in v tujini, je brez obljubljenega osemmilijonskega posojila zagrebške podružnice nemškega holdinga EMS. Ker ni posojila, ni plač, niti zagona del na številnih gradbiščih.
Naročniki so zato že odpovedali številne pogodbe. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Ivan Zidar moral priznati poraz in pokopati nekdanji gradbeni ponos – SCT. Čas že tedne ni njegov zaveznik. V skoraj treh mesecih prisilne poravnave se tudi ni zgodilo nič, razen da je več kot sedemdeset odstotkov zaposlenih v matični družbi SCT na čakanju. In končno se bo moral tega začeti zavedati tudi Ivan Zidar, saj denarja pač ni od nikoder, del pa tudi ne …