Sreda, 6. 3. 2019, 4.00
5 let, 1 mesec
Bo po Alpini čistil še Avgijev hlev na slabi banki?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,26
12
Bojan Gantar je vodenje Alpine prevzel leta 2016, ko je bila na robu obstoja, v Žireh pa so izbruhnili protesti zaradi dragih nemških svetovalcev, ki jih je v tovarno poslalo tedanje vodstvo DUTB.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, bo predvidoma do konca meseca dobila novo vodstvo. Novi dokumenti razkrivajo privilegije vodilnih menedžerjev DUTB, ki ji v šestih letih ni uspelo sistemsko urediti nadzora nad preprečevanjem pranja denarja pri prodajah svojega premoženja.
Na DUTB spet meljejo kadrovski mlini. Že v prihodnjih tednih bo upravni odbor, ki ga vodi Tomaž Besek, imenoval novega glavnega izvršnega direktorja.
Po neuradnih informacijah ima za ta položaj največ možnosti Bojan Gantar, dosedanji predsednik uprave Alpine, ki je v izključni lasti DUTB. Vodenje Alpine je prevzel leta 2016, ko je bila na robu obstoja, v Žireh pa so izbruhnili protesti zaradi dragih nemških svetovalcev, ki jih je v tovarno poslalo tedanje vodstvo DUTB.
Gantar bi bil prvi glavni izvršni direktor DUTB, ki ne bi prišel iz finančnih krogov, ampak iz realnega gospodarstva. Že med vodenjem Alpine je poudarjal, da je njegova "naloga odganjanje špekulantov, ki ne bi omogočili nadaljnjega razvoja podjetja, kot ga niso znali in hoteli prejšnji lastniki." Pred vodenjem Alpine je bil član uprave Trima iz Trebnjega, največ delovnih izkušenj pa je nabral v koncernu Hidria.
Bo Pirc izpadel iz politične kombinatorike?
DUTB bo dobila tudi dva nova izvršna direktorja, ki bosta na položaju zamenjala Andreja Prebila in Jožeta Jaklina. Po naših informacijah se z obema že pogovarjajo o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, ki naj bi jih zavlekla Jaklinova odsotnost.
Matej Pirc, začasni glavni izvršni direktor DUTB
Uradnih informacij o postopku izbire novih vodilnih na DUTB ni mogoče dobiti. Gneča je precejšnja. Prijave naj bi oddalo skoraj 30 kandidatov, nekateri od teh prihajajo tudi iz tujine. Viri za enega od resnih kandidatov za Prebilovega oziroma Jaklinovega naslednika omenjajo Mateja Pirca, začasnega glavnega izvršnega direktorja DUTB, ki velja za kader Stranke Alenke Bratušek (SAB). V obdobju njene vlade je vodil Slovenski državni holding (SDH).
Ali in po kakšnem političnem ključu bo izpeljano kadrovanje v DUTB, za zdaj sicer še ni jasno. A v duhu zadnjih pretresov v koaliciji, predvsem stalnih trenj med vladajočo LMŠ in SAB, ne bi smelo biti presenečenje, če bi Pirc izpadel z ožjega seznama.
Večna šibka točka DUTB: nadzor nad pranjem denarja
V senci novih sprememb iz omar slabe banke še vedno padajo okostnjaki. Na Siol.net smo pridobili poročilo ministrstvo za finance o opravljenem nadzoru nad DUTB v zadnjih treh mesecih prejšnjega leta, torej že v obdobju vlade Marjana Šarca.
Gre za daleč najbolj podrobno poročilo v šestletni zgodovini delovanja DUTB. Iz dokumenta je tako mogoče razbrati, da DUTB v skoraj šestih letih delovanja ni vzpostavila učinkovitega sistema, ki bi preprečeval pranje denarja prek nakupov premoženja od DUTB.
Pranje denarja prek nakupov premoženja DUTB je eno od največjih tveganj pri poslovanju te institucije. Že leta 2017 smo na Siol.net razkrili, da so interni revizorji DUTB zaznali več sumov vračanja denarja prvotnih dolžnikov pri kupovanju terjatev v Slovenijo. Vsaj do leta 2016, ko jo je že vodil Imre Balogh, DUTB sploh ni imela sistemskih mehanizmov za preverjanje kupcev, čeprav je bila že takrat zavezana k poročanju po zakonodaji o preprečevanju pranja denarja.
Poročilo ministrstva za finance tako ugotavlja, da na DUTB še ob koncu lanskega leta niso redno preverjali, ali so kupnino za prodane delnice, terjatve ali nepremičnine prejeli z računov, navedenih v pogodbi. Šele po tem, ko so lani prejeli odločbo urada za preprečevanje pranja denarja, so interne dokumente dopolnili na način, da bodo lahko pridobili podatke o dejanskem izvoru sredstev, ki prek poslov z DUTB vstopajo v finančni sistem države.
Imre Balogh
Direktorji se menjavajo, luknje pa ostajajo
Vprašanje, kako je banka preverjala izvor denarja kupcev svojega premoženja z vidika tveganj za pranje denarja in financiranje terorizma, bo zanimalo tudi parlamentarno preiskovalno komisijo o DUTB, ki jo vodi poslanec NSi Jernej Vrtovec.
V šestih letih delovanja DUTB so se sicer zamenjali štirje ministri za finance, pristojni za DUTB, štirje predsedniki upravnega odbora in pet glavnih ali začasnih glavnih izvršnih direktorjev. Medtem ko je področje preprečevanja denarja ves ta čas ostajalo neurejeno, so na DUTB precej več pozornosti namenili obrambi vodilnih pred morebitnimi odškodninskimi ali drugimi postopki.
Poročilo ministrstva za finance razkriva, da raven tovrstne zaščite vodilnih menedžerjev DUTB krepko odstopa od običajne. Njihova odgovornost je namreč zavarovana na dva načina: z zavarovalno polico, ki jo plačuje DUTB, in različnimi ugodnostmi iz pogodb o zaposlitvi.
Najbolje zaščiteni menedžerji v državi
Na DUTB so nam potrdili, da so lani jeseni z Zavarovalnico Triglav sklenili pogodbo za zavarovanje odgovornosti upravnega odbora in preostalih zaposlenih. Gre za prakso, ki je v Sloveniji postala priljubljena po izbruhu krize, ko so družbe na podlagi posebnih revizij vlagale odškodninske tožbe proti nekdanjim vodilnim.
Torbjorn Mansson, nekdanji prvi mož DUTB
Skupni znesek premije, ki jo plačuje DUTB, znaša dobrih 204 tisoč evrov. Zavarovalna polica vodilnim v DUTB krije morebitne odškodninske zahtevke do vrednosti 25 milijonov evrov. V veljavi je do oktobra letos, nato pa bodo s Triglavom sklenili novo enoletno pogodbo, so pojasnili v DUTB.
Kot že omenjeno, to ni edina tovrstna ugodnost menedžerjev DUTB. Poročilo ministrstva za finance namreč ugotavlja, da imajo izvršni direktorji DUTB v pogodbah o zaposlitvi določilo o razbremenitvi odgovornosti, ki ni vezano zgolj na prej omenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti. To jim omogoča, da jim DUTB plačuje tudi stroške morebitnih glob in sodnih taks.
Månssonu so plačali tudi globo
Gre za določila, ki so v pogodbah ostala še iz časov, ko je DUTB vodila švedsko-finska ekipa menedžerjev. Takrat je DUTB s člani upravnega odbora sklenila sporazume o odškodovanju, na podlagi katerih je prevzela plačilo glob in sodnih taks. Po neuradnih informacijah je tako DUTB plačala globo, ki jo je Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) zaradi prepozne oddaje letnega poročila izrekla Torbjörnu Månssonu kot odgovorni osebi.
Čeprav je računsko sodišče v reviziji poslovanja DUTB, ki jo je objavilo sredi lanskega leta, ugotovilo, da plačevanje glob in sodnih taks ni v skladu s politiko prejemkov DUTB, je sporno določilo izginilo le iz pogodb članov upravnega odbora, ne pa tudi iz pogodb izvršnih direktorjev.
Zakaj ne? Kot je razvidno iz poročila, je ministrstvo konec novembra DUTB v zvezi s tem zaprosilo za dodatna pojasnila in dokumentacijo. Prejeli so odgovor, v katerem se DUTB "ni ustrezno opredelila do določila o dodatni razbremenitvi (odgovornosti, op. a.), ki ga omenja računsko sodišče". Po naših informacijah so na DUTB preučevali tudi možnost, ali lahko izplačila izterjajo nazaj, ampak naj bi ugotovili, da ta niso bila nezakonita.
Simonetiju 20 tisoč evrov neto za konkurenčno klavzulo
Najbolje plačani uslužbenec DUTB v letu 2017 je bil glavni izvršni direktor Imre Balogh. DUTB mu je izplačala za 209 tisoč evrov bruto prejemkov. Ob fiksni plači je prejemal še variabilni del prejemkov, o katerih je odločal upravni odbor DUTB, in povračila stroškov za največ dva mesečna prevoza na Madžarsko in nazaj ter za nastanitev v Ljubljani do višine 1.500 evrov neto na mesec.
Marko Simoneti je izgubil zaupanje vlade ob razkritju, da je menedžerjem DUTB pomagal iskati obvode okrog Lahovnikovega zakona.
Tedanja izvršna direktorja (Janez Škrubej in Aleš Koršič) sta prejela 148 tisoč oziroma 128 tisoč evrov bruto prejemkov.
Nekdanjemu predsedniku upravnega odbora Marku Simonetiju pa je DUTB leta 2017 izplačala skoraj 20 tisoč evrov neto nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v obdobju šestih mesecev po prenehanju funkcije. Kot je znano, je Simoneti, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, odstopil oktobra 2016, ko je izgubil zaupanje vlade ob razkritju, da je menedžerjem DUTB pomagal iskati obvode okrog Lahovnikovega zakona, ki velja tudi za DUTB.
12