Begunci in migranti – priložnost ali ovira za slovensko gospodarstvo?

Na desetem vrhu slovenskega gospodarstva se niso mogli izogniti vprašanju begunske krize. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je v nagovoru udeležencem vrha dejal, da mora Evropa v zvezi z begunsko problematiko pokazati svojo evropskost. Gre namreč za skupno težavo Evrope, ne za težave posameznih držav.

Prepričan je, da mora Evropa enotno delovati tako, da bo v begunski krizi ukrepala humano in hitro ter da bo zagotovila enoten trg in Evropo brez meja. Zapiranje meja ni rešitev in begunske problematike dolgoročno ne bo rešilo, pravi Hribar Milič. Kako pa je odgovoril na naše vprašanje, ali so begunci in migranti za slovensko gospodarstvo priložnost ali ovira?

Kratkoročno težava, dolgoročno korist "Če bi pri nas ostalo veliko beguncev, bi to kratkoročno povzročalo predvsem logistične in verjetno tudi socialne težave, ki pa ne bi bile nerešljive. Dolgoročno sem prepričan, da bosta v EU prevladala razum in tudi ambiciozna politika, da se bo to breme porazdelilo pravično. Za Slovenijo so begunci velik pozitivni izziv, ker bi lahko pri njih našli kompetence in talente, ki jih bomo potrebovali pri svojem razvoju."

Hribar Milič pravi, da vsega ne moremo opraviti sami in da nas lahko tuje izkušnje bogatijo, zato je to priložnost za Slovenijo. Spomni, da so številni po begunskem valu na začetku devetdesetih zaradi vojne na Hrvaškem in v BiH ostali v Sloveniji. "Najdemo jih na številnih gospodarskih položajih, imamo uspešne podjetnike. Takrat je bilo to nenačrtno. Če bi zdaj z načrtom ugotovili priložnosti in potrebe Slovenije po kadru, izkušnjah, ki jih migranti imajo, bi to dolgoročno pripomoglo k blaginji Slovenije."

Turizem zaradi begunske krize v krizi Predsednik uprave podjetja Postojnska jama in direktor družbe Batagel & Co Marjan Batagelj ima drugačen pogled, pogojen predvsem z dejavnostjo, s katero se ukvarja. V turizmu je namreč migrantsko-begunski val velika težava, ker ga partnerji iz tujine, še posebej na primer iz Azije, že nekaj tednov sprašujejo, ali je Slovenija varna.

"Zdaj ko ta val doživlja vrhunec, imamo tudi odpovedi aranžmajev. To prinaša negotovost, druga negotovost pa je, da ne vemo, kdaj se bo ta val končal."

Batagelj tudi pravi, da beguncev in migrantov ne vidi kot morebitnih zaposlenih v turizmu. "Ne vem, kakšna znanja imajo, ker je ta tok nenadzorovan in ne vemo, kdo so ti ljudje. V Sloveniji imamo dovolj delovne sile, ki je tudi dovolj izobražena. Tako tega ne morem ocenjevati kot priložnosti, ampak kot veliko težavo."

Motivacija in apatija Dolgoletna podjetnica in direktorica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije Marta Turk vidi v beguncih in migrantih priložnost. "Kolikor poznam te trge in okolja, mislim, da so prišli sem dovolj kvalificirani ljudje, pripravljeni za nove izzive. Vidi se, da govorijo tuje jezike. Če bo imela država dobro strategijo, lahko veliko mladih izobraženih ljudi vključi v dokvalifikacijo in v gospodarske tokove."

Lahko pa se zgodi, da bo tem ljudem motivacija upadla, če država ne bo imela strategije. "Prešla bo v apatijo in nezadovoljstvo z okoljem, v katerem so se znašli. To bi bila za nas izgubljena priložnost tudi z družbenega vidika, ne samo z gospodarskega."

Organizirana priložnost in stihijska ovira Nekdanja predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek opozarja na trpljenje ljudi. "Če se postavimo v njihovo kožo, je to tragedija in katastrofa." Po drugi strani je Slovenija z dvema milijonoma ljudi premajhna, da bi lahko tem ljudem veliko ponudila. "Evropa se mora dogovoriti in tem ljudem nekaj ponuditi."

Prepričana je, da bi lahko zanje našli delovna mesta in da bi lahko tudi z njihovo pomočjo dosegli razvoj. V Evropi je veliko idej, kako lahko migranti dajo nov zagon razvoju. "Vsaka takšna stvar je priložnost, če je organizirana, lahko pa je velika ovira, če je stihijska."

Ni priložnost, ker ni strategije Podjetnik leta 2014 Otmar Zorn, ki je nedavno prodal dve svoji podjetji, Iskra zaščite in Varsi, pravi, da ne gre za priložnost, ker Slovenija nima strategije. "Priložnost je takrat, ko veste, kaj bi z migranti in begunci počeli, poleg tega pa nočejo ostati pri nas. Sicer potrebujemo izobražene ljudi, to bi lahko bila priložnost."

Opozarja, da ima Slovenija že zdaj veliko brezposelnih ljudi, je pa res, da bi nekateri podjetniki rajši izbrali tujce, ki bi čutili več pripadnosti in bi bili pripravljeni delati več. "A to je kratkoročni vidik, pogledati moramo dolgoročno, kakšna bo politika koristi. V gospodarstvu bi si želeli različnih ljudi v proizvodnjah in razvoju. Po svetu iščemo inženirje, pa jih ne dobimo. Kvalificirane in s kompetencami bi z veseljem zaposlil."

"To so ljudje, ki bodo še dolgo delali za naše pokojnine." Ustanoviteljica IEDC Poslovne šole Bled Danica Purg opozarja na znanega nemškega avtorja in poslovnega svetovalca Hermanna Simona, ki pravi, da bi lahko Nemčija begunsko in migrantsko krizo izkoristila in se "pomladila". "Ne vidim rešitve v zapiranju mej. Slišala sem, da jih bo v Sloveniji ostalo 47, mislim, da bi jih lahko ostalo na primer tisoč."

Purgova pravi, da bi morala imeti Slovenija aktiven pristop in tudi med begunci in migranti pritegniti izobražene ljudi. "Vseh ne bi pustila naprej. To je škoda, Slovenija se stara. To so ljudje, ki bodo še dolgo delali za naše pokojnine. Seveda pa je jasno, da Slovenija ne more sprejeti več tisoč ljudi.

Ni slabo vse, kar je južno od nas Predsednik uprave Iskre Dušan Šešok meni, da v Sloveniji ne bo ostalo veliko beguncev in migrantov. "Ne vem pa, kakšne bodo dolgoročne posledice za Evrope, pojavijo se lahko tudi negativne, na primer politične. V Sloveniji živi 250 tisoč ljudi na pragu revščine. Želel bi si, če že imam izbiro, da bi prej poskrbeli za naše ljudi."

A dodaja, da so številni begunci in migranti šolani, da govorijo tuje jezike in da imajo tudi kar nekaj znanja. "Mi včasih v svoji zaverovanosti mislimo, da vse, kar je južno od nas, ni na naši ravni. Tudi v nerazvitih državah je veliko ljudi, ki so izobraženi, predvsem pa si bolj kot naši ljudje želijo uspeti in bolj trdo delajo, tudi zato, ker imajo večjo motivacijo."

Kaj misli nekdanji guverner? Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar pravi, da je težko govoriti o priložnostih in ovirah, ker premalo pozna ljudi, ki prihajajo v Slovenijo. "Verjetno je tako priložnost kot tudi ovira, če stvari niso pod nadzorom in v normalnem teku. Vse je odvisno od razmer na Bližnjem vzhodu in največjih držav, ki imajo niti v rokah," pravi nekdanji guverner Banke Slovenije.

Tudi on opozarja na človeški vidik begunske krize. "Gledano človeško je to vredno pozornosti in usmiljenja. To, kar se dogaja v Siriji in sosednjih državah, je katastrofa. Če človek nima strehe nad glavo, da o drugih stvareh ne govorim, je v veliki stiski, takšnim ljudem je treba pomagati."