Banka Slovenije: Odvisnost gospodarstva od dolžniškega financiranja ne obeta hitrega okrevanja

Visoka odvisnost podjetij od bančnih posojil in njihova prezadolženost, visoka odvisnost bank od tujih finančnih virov in nelikviden domači finančni trg po navedbah Banke Slovenije vplivajo na nizko in nestabilno gospodarsko rast, ki ne obeta hitrega okrevanja. Dokler se finančni vzvod ne bo zmanjšal, močnejše gospodarske rasti tako ni pričakovati.

Visoka odvisnost gospodarstva od tujega dolžniškega financiranja Kot Banka Slovenije ugotavlja v poročilu o finančni stabilnosti, ostaja visoka odvisnost gospodarstva od tujega dolžniškega financiranja ena od njegovih ključnih strukturnih značilnosti.

Odvisnost slovenskega gospodarstva od tujih virov financiranja se je tako v lanskem letu kljub razdolževanju bank v tujini glede na 2009 zvišala s 36,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 38,1 odstotka BDP. Od izbruha finančne in gospodarske krize leta 2008 se je povečala za 4,8 odstotne točke, od leta 2001 pa kar za 33,6 odstotne točke.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je visoka zadolženost podjetij in močna odvisnost gospodarstva od tujih virov financiranja poglavitna ovira slovenskega gospodarstva na poti do krepkejše gospodarske rasti.

Mačehovski odnos do lastniškega kapitala V luči velike odvisnosti od posojil je izpostavil predvsem slab oziroma "mačehovski" odnos do lastniškega kapitala v Sloveniji. Ta se je lani povečal le za 438 milijonov evrov, pa še to na račun pritoka kapitala iz tujine v višini 600 milijonov evrov, medtem ko so domači vlagatelji iz podjetij dejansko umaknili 162 milijonov evrov.

Kot je povedal Kranjec, je Banka Slovenije zelo pozorna na dogajanje z lastniškim kapitalom v Sloveniji, kjer je prirast zelo majhen. Slovenija je namreč narodno gospodarstvo, ki je odvisno od dolžniškega financiranja, to pa je manj stabilno od lastniškega financiranja. Poleg slabega odnosa do lastništva je izpostavil tudi pomanjkljivo zaščito pravic iz lastništva.

Visoko razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala podjetij se je lani v luči prevrednotenja lastniškega kapitala še nekoliko povečalo in je doseglo 145 odstotkov BDP, medtem ko je povprečje v območju evra 103 odstotke. Slovenijo po tem kazalcu v območju evra prehitevajo le Grčija, Irska in Slovaška.

Poslabševanje kreditne sposobnosti podjetij Podjetja se morajo tako po navedbah direktorja oddelka za finančno stabilnost pri Banki Slovenije Tomaža Košaka prestrukturirati po načinu financiranja, a ta proces poteka prepočasi. Visok finančni vzvod podjetij namreč poslabšuje kreditno sposobnost podjetij, to pa omejuje njihovo rast in poslovno prestrukturiranje.

Različni tokovi financiranja podjetij so se sicer lani povečali za 134 odstotkov, a so predstavljali le 17 odstotkov tokov iz leta 2008. Po ugotovitvah Banke Slovenije tako viri financiranja ostajajo močno omejeni in z njimi ne bo moč financirati hitrejšega gospodarskega okrevanja.

Banke so obseg posojil podjetjem ob upoštevanju slabitev slabih posojil zmanjšale za dva odstotka, nominalno pa so ga povečale za 0,3 odstotka. Zniževanje dinamike rasti posojil je bilo značilno za vse skupine bank, a se je pri domačih bankah ohranila pozitivna rast posojil do podjetij, medtem ko je bila pri bankah v večinski tuji lasti vse leto negativna.

Banke v večinski tuji lasti so sočasno z zmanjševanjem kreditiranja podjetij nadpovprečno kreditirale gospodinjstva, ki so lani pri bankah predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil najela za skoraj 10 odstotkov več posojil kot v letu 2009. Zagotavljale so tudi nižje obrestne mere od domačih.

Gospodinjstva sicer z zadolženostjo v višini 35 odstotkov BDP, ki je le polovica povprečja v EU in še vedno izrazito nadpovprečno stopnjo varčevanja ostajajo steber stabilnosti, a njihova zadolženost narašča. Zaradi tega v naslednjih letih po navedbah Košaka ni pričakovati izrazitejše rasti vlog prebivalstva.

Banka Slovenije ugotavlja, da bančni sistem ostaja stabilen, čeprav je lani zabeležil izgubo, bilančna vsota pa se je zmanjšala za 2,5 odstotka.

Poslabšano kreditno tveganje bank Banke zmanjšujejo svoje obveznosti do tujine in so jih lani zmanjšale za deset odstotkov. V prihodnjih dveh letih zapade skoraj polovica dolga do tujine. Do februarja naslednje leto tako zapade za 3,2 milijarde evrov obveznosti bank, v prihodnjem letu pa še za dve milijardi izdanih obveznic bank s poroštvom države. Banke po zagotovilih Košaka vseeno izkazujejo solidno solventnost in zadovoljivo likvidnost.

Kreditno tveganje bank se je zaradi razmer v gospodarstvu lani tudi lani poslabšalo. Rast slabih posojil je lani znašala 66 odstotkov, delež tovrstnih posojil v portfelju pa je dosegel 3,7 odstotka (+1,4 odstotne točke).

Banke so zato lani oslabitve in rezervacije povečale za za 33 odstotkov na 2,4 milijarde evrov ob koncu leta, medtem ko so jih banke v območju evra v povprečju že začele zmanjševati. Po Košakovih besedah je pozitivno, da je pokritost slabih posojil v Sloveniji s slabitvami in rezervacijami s 74 odstotki za 31 odstotnih točk višja kot v evrskem območju.

Banka Slovenije pričakuje, da bo kreditno tveganje bank letos doseglo vrhunec, slabitve in rezervacije pa naj bi se stabilizirale in začele zmanjševati. Kot pravi Kranjec, bodo banke lahko tako vendarle začele razmišljati o širitvi bilančne vsote.

Kapitalska ustreznost bank je lani dosegla 11,3 odstotka, v območju evra pa je bila 13,2-odstotna. Kot je dejal Košak, bi za doseganje povprečja območja evra banke potrebovale 1,2 milijarde evrov dodatnega kapitala.