Alpina: kaj razkrivajo dokumenti o državni prodaji pod mizo

Po burni lanski pomladi je v Žireh mogoče čutiti mir in optimizem. Čeprav je družba Alpina lani še vedno poslovala bistveno slabše od prvotnih pričakovanj, ji je šlo že v drugi polovici leta precej bolje. Alpina danes redno odplačuje obveznosti iz prisilne poravnave, ki so jo pred dvema letoma potrdili upniki.

Na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), lastnici Alpine, tako po naših informacijah že razmišljajo o njeni prodaji. V zadnjih mesecih naj bi zanimanje za nakup Alpine izrazilo več potencialnih kupcev. Kdaj naj bi se začel postopek prodaje, ni znano. Teh informacij namreč na DUTB, ki je v zadnjih dveh letih Alpini za tekočo likvidnost posodila približno devet milijonov evrov, niso hoteli komentirati.

Preberite še:

-> Po uporu delavcev nemški svetovalci od Alpine zahtevajo še 400 tisoč evrov
-> Imre Balogh: Na DUTB delo in zabavo danes strogo ločujemo

Izvirni greh: prva prodaja leta 2006

Za Alpino je burno desetletje, izvirni greh njenih današnjih težav pa sega v leto 2006, ko je bila na oblasti prva vlada Janeza Janše. Takrat je država delnice Alpine prodala podjetju Infond Holding 2, pozneje preimenovanem v Alpina Holding, ki ga je lastniško obvladoval Branko Podpečan. Vodenje Alpine je kmalu zatem prevzel Matjaž Lenassi, ki je danes svetovalec skupine Riko.

V času prodaje Alpine je upravni odbor državnega Soda vodil Milan Podpečan (na fotografiji), oče Branka Podpečana, končnega lastnika Alpine. Foto: STA , Okoliščine takratne prodaje Alpine raziskujemo že več let. Sredi lanskega leta smo na podlagi sodbe upravnega sodišča nazadnje dobili na vpogled listine, ki razkrivajo zakulisje dogodkov iz leta 2006.

Gre za listine, ki smo jih na podlagi sodbe upravnega sodišča dobili na vpogled na Slovenskem državnem holdingu (SDH), nekdanji Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki je takrat skupaj s Kapitalsko družbo (Kad), družbo Maksima Invest ter Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) prodala dobrih 56 odstotkov Alpine. 

Dokumente smo zahtevali, ker je upravni odbor tedaj vodil Milan Podpečan, oče Branka Podpečana, končnega lastnika Alpine. Da je šla temu država leta 2006 pri prodaji Alpine precej naproti, zdaj potrjujejo tudi listine. 

Dokumenti razkrivajo: država si je zvezala roke

Kaj je bilo pri prodaji Alpine najbolj sporno?

1. Da je država celoten postopek prodaje Alpine izpeljala v zgolj treh mesecih od podpisa sporazuma s preostalimi delničarji.
   
   Podatkov o tem, kdaj je Sod naročil cenitev premoženja in kdo jo je izdelal, v takratnih zapisnikih sej upravnega odbora ni. Še več, v pogodbi o prodaji so prodajalci, torej tudi Sod, izrecno poudarili, da "kot delničarji niso imeli vpogleda v sredstva, obveznosti in poslovanje Alpine". S temi podatki so bili seznanjeni le iz letnih poročil.
2. Da si je država vnaprej zvezala roke pri višini kupnine, ki bi jo lahko dosegla. Sod za prodajo ni najel finančnega svetovalca, ki bi predhodno preveril interes na trgu. Tudi zato sta bila za nakup Alpine v igri le dva kandidata: ob Podpečanu še družina Kopač, ki je takrat vodila žirovsko družbo.
    
3. Da je upravni odbor Soda soglasje k prodaji delnic Alpine dal na dopisni seji.
    
4. Da se Milan Podpečan ni izločal iz glasovanja o sklepih, povezanih s prodajo Alpine, čeprav je zelo verjetno vedel, da se za nakup delnic zanima njegov sin. 

Notranje informacije ali sreča?

Kot je znano, je delež v Alpini junija 2006 prodal na dražbi. Prejel je dve ponudbi: družina Kopač je za delnico ponudila 62,59 evra, Infond Holding 2, za katerim je stal Branko Podpečan, pa le štiri cente več, torej 62,63 evra.

Nova hiša nekdanjega lastnika Alpine Branka Podpečana v Polzeli. Foto: Siol.net/ A. P. K. Je šlo res za naključje ali je mogoče domnevati, da je imel Branko Podpečan dostop do notranjih informacij? Iz dokumentov je mogoče razbrati, da so šli Podpečanu na Sodu precej naproti, hkrati pa je imel očitno neverjetno srečo. 

To kaže naslednji primer. Upravni odbor Soda je pred dražbo za izhodiščno ceno delnice Alpine določil 62,60 evra, torej tri cente manj, kot je ponudil Podpečan, in en (!) sam cent več, kot je zanjo ponujala družina Kopač. 

Nova dražba? Ne, raje kar podpis pogodbe. 

Zakaj je Sod delnice prodal po ceni, ki jo je ponudil Branko Podpečan, ne pa recimo organiziral še ene dražbe, na kateri bi lahko iztržil še višjo ceno, iz zapisnikov sej upravnega odbora ni mogoče ugotoviti. 

Prav tako ne, kako je lahko Branko Podpečan državi za delnico Alpine ponudil skoraj do centa toliko, kot je pričakovala sama, ne da bi pred tem opravil podrobnejši skrbni pregled družbe. Pogodba namreč navaja, da se je kupec "zanesel na svojo lastno oceno vrednosti Alpine".

Zakaj je država ostala brez razlike ob preprodaji

Branku Podpečanu je uspelo obiti tudi klavzulo, po kateri so bili prodajalci Alpine še tri leta upravičeni do razlike v ceni ob morebitni nadaljnji preprodaji delnic. To je storil na preprost način: 

• Plovilo v lasti Branka Podpečana v enem od jadranskih pristanišč Foto: Siol.net/ A. P. K. v prvem koraku je delnice kupilo podjetje Infond Holding 2, pozneje preimenovano v Alpina Holding, ki ga je takrat obvladoval krog Boška Šrota,
• v drugem koraku pa je Podpečan odkupil to podjetje skupaj z delnicami, zaradi česar se je država za morebitno razliko v ceni obrisala pod nosom.

Tudi če bi Sod pozneje razvezal pogodbo, bi Branko Podpečan še vedno dobro zaslužil, saj bi mu morali prodajalci plačati skoraj 210 tisoč evrov odškodnine. 

Z Milanom Podpečanom nam ni uspelo stopiti v stik. Že v četrtek smo poročali, da so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v seriji hišnih preiskav iskali dokaze o spornih poslih pri prodaji Etre 33. To je prav tako prodajala država, kupila pa skupina poslovnežev, med katerimi je bil tudi Branko Podpečan. Med sedemnajstimi osumljenimi naj bi bil tudi Milan Podpečan.

Izčrpal Alpino in za sabo pustil pogorišče

Branko Podpečan je v Alpini za sabo pustil pogorišče. Njegovo podjetje Alpina Holding je januarja 2015 končalo v stečaju s 25 milijoni evrov dolgov, Alpina pa je skoraj propadla. Še pred tem je Podpečan na svoje podjetje prenesel številne nepremičnine in podjetja v tujini. Že leta 2010 je iz Alpine oddelil za skoraj dva milijona nepremičnin na Hrvaškem. 

Alpina Holding, ki je prav tako prešla v last DUTB, je na dan stečaja Alpini dolgovala kar osem milijonov. To pomeni, da je Alpina financirala svoj lastni prevzem. V drugih podobnih primerih so organi pregona vlagali kazenske ovadbe in obtožnice zoper menedžerje, ki so na ta način financirali prevzeme družb. 

Še dva milijona evrov je Alpina Holding dolgovala tudi državi, tri milijone evrov pa banki SKB. Čeprav je imela v otvoritveni bilanci v postopku prisilne poravnave dobrih 13 milijonov evrov premoženja, so glavnino tega zneska predstavljale delnice Alpine, ovrednotene na 11,5 milijona evrov.

Branko Podpečan že dalj časa ni dosegljiv za medije.

Preberite še:

-> Nadzorniki Alpine za direktorja imenovali Bojana Gantarja
-> Tretja faza slovenske privatizacije: kaj je v ozadju čudežnega vzpona KF Financ, konkurenta velike revizorske četverice

Visoke izgube Alpine v zadnjih letih

Medtem je finančno izčrpana Alpina zaradi prezadolženosti, visokih stroškov financiranja, nizke likvidnosti in posledičnega pomanjkanja obratnih sredstev julija 2014 končala v prisilni poravnavi. V letih 2014, 2015 in 2016 je Alpina ustvarila visoko izgubo - samo v prvih treh mesecih 2016 več kot 16 milijonov evrov zaradi visokih slabitev.

V letih od 2006 do 2012 je Alpino vodil Matjaž Lenassi. Foto: STA , Na dan razglasitve insolventnosti je imela Alpina za 43 milijonov evrov dolgov, od tega je bilo za 32,5 milijona evrov zavarovanih obveznosti do bank, za 8,8 milijona evrov pa nezavarovanih. Med njimi so bili največji upniki povezane družbe v Sloveniji in po Balkanu, carinska uprava, dobavitelji iz Pakistana, Kitajske, Italije ... Še pol milijona evrov je Alpina dolgovala zaposlenim. 

Dragi nemški svetovalci

Čeprav je prisilna poravnava Alpine temeljila na reprogramu zavarovanih obveznosti do konca leta 2024, ki naj bi jih poravnala z denarnim tokom iz poslovanja, težav družbe ni bilo konec. 

Finančno obubožana Alpina je morala na zahtevo DUTB nemškemu svetovalnemu podjetju Admetam Business Consultants nakazovati visoke zneske. Samo v šestih mesecih so se ti povzpeli na pol milijona evrov. 

Nezadovoljstvo zaposlenih s svetovalci je s položaja lani odneslo direktorico Alpine Barbaro Vtič Vraničar, ki jo je na položaju zamenjal Bojan Gantar.