Ali lahko Slovenijo iz krize popelje crowdfunding?

Jason W. Best, ustanovitelj Crowdfund Capital Advisors (CCA), je soavtor ameriške zakonodaje na področju crowdfundinga (JOBS Act) ter eden od največjih poznavalcev tega področja v ZDA. Je soavtor knjige Crowdfunding za telebane, o tem pa predava na univerzi Berkeley. Preden se je začel ukvarjati s področjem množičnega financiranja, je bil uspešen tehnološki podjetnik z dvema podjetjema v San Franciscu.

Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je bil konec tedna pri nas na obisku Jason W. Best, prišel je z namenom, da slovenski javnosti predstavi novo trženjsko obliko, tako imenovano množično financiranje ali crowdfunding. Izkušnje, kako pripraviti uspešen projekt ter tako s sredstvi, zbranimi prek platform crowdfundinga, uspešno zagnati podjetje start-up, je delil tudi v pogovoru za Planet Siol.net.

Zasedate drugo mesto na Forbsovi lestvici najvplivnejših ljudi v svetu crowdfundinga. Nam lahko zaupate recept za tako vidno uvrstitev? Na to težko odgovorim. Rečem lahko le, da poskušamo svoj koncept dela v sodelovanju z vladami, nevladnimi organizacijami, svetovno banko in drugimi organizacijami prilagoditi industriji množičnega financiranja. Ne delujemo kot odvetniki ali politični odločevalci, ampak kot strokovnjaki, ki obvladamo posel zbiranja denarja, saj to počnemo že dolgo. Zato poznamo izzive pri ustanavljanju podjetij in zbiranju sredstev. Osredotočeni smo predvsem na praktičen pristop k projektom.

Kaj je JOBS Act (Jumpstart Our Business Startups) prinesel ZDA? Predvsem je spremenil nekatere zakone, ki so bili stari 80 let. JOBS Act je bil nazadnje spremenjen leta 1933, ko vsi Američani v svojih stanovanjih niso imeli telefonov. Zdaj smo dobili sodobne zakone, prilagojene današnjemu življenjskemu slogu, kjer je uporaba spleta in socialnih omrežij nekaj vsakdanjega oziroma govorimo o "družbi on line". To je glavna sprememba.

Mnogo ljudi meni, da je crowdfunding zbiranje denarja za nepoznane projekte in ljudi, a ni tako. Večina avtorjev projektov je namreč podpornikov znanih s socialnih omrežij ali lokalnega okolja.

Veliko sodelujete in svetujete tudi vladi ZDA. Kako dojemajo nov koncept financiranja projektov? Kako na to gledajo ameriške banke? Težko govorim o dojemanju ameriške vlade in bank. Zelo smo zadovoljni, da je zvezna vlada v letih 2011 in 2012 prisluhnila našim pogledom na industrijo crowdfundinga in tako spremenila JOBS Act. To je bil dober pokazatelj tega, da lahko republikanci in demokrati med seboj tudi sodelujejo. Sodelovanje politikov se je odrazilo tudi v drugih državah, kjer smo predstavili idejo. Vsaka državna politika namreč stremi k ustvarjanju novih delovnih mest in inovativnim projektom. Prepričani smo, da je prav crowdfunding lahko eden izmed načinov za doseganje teh ciljev. Načinov je veliko, množično financiranje pa je le eden izmed najbolj inovativnih.

Kako spodbuditi kulturo start-upa v Sloveniji? Na prvi pogled se zdi, da je kultura start-upa v Sloveniji že zaživela. Imel sem priložnost spoznati nekatera zelo uspešna slovenska podjetja, ki so prek platform zbrala zavidljive vsote denarja. Gre torej za izjemno uspešne projekte. S slovenskimi podjetniki želim deliti izkušnje, namige in trike za uspešnost kampanje ter na praktičnih primerih predstaviti uspešne projekte.

Kako presoditi, ali je projekt primeren za množično financiranje? Veliko projektov se lahko financira s crowdfundingom. Eden od lažjih načinov je, da se vprašamo, ali imamo izdelek, ki bi ga bile pripravljene kupiti širše množice. Ali gre morda celo za produkt, ki bi ga lahko prodali že v predprodaji? Nekoliko težja naloga nas čaka pri umetniških projektih, kot je na primer zbiranje sredstev za nastanek filma. To sta le dva izmed primerov, ki sta primerna za takšno financiranje.

Kateri so ključni koraki za pripravo uspešne kariere in kako nadaljevati po končani kampanji? Prvi korak k uspehu je raziskava. Pred prijavo kampanje bi moral vsak pregledati vsaj deset različnih uspešnih kampanj s podobnim projektom, kot se ga namerava lotiti sam. Tako dobiš pregled nad dejavniki, ki so vplivali na uspeh kampanje – kako so dosegli občinstvo, koliko sredstev so zbrali, kakšne nagrade so imeli. Gre za učenje iz drugih uspešnih kampanj.

Drugi pomembni dejavnik je načrtovanje. Zbiranje sredstev je vedno zahteven proces, tudi s crowdfundingom, in zahteva veliko načrtovanja. Po korakih in tednih moraš načrtovati, kaj vse boš naredil, da boš zbral dovolj denarja.

Tretje pa je, da se prepričaš, kakšna je tvoja spletna družbena mreža – koliko prijateljev imaš na Facebooku, koliko sledilcev na Twitterju, koliko povezav na LinkedInu. Znati se moraš tudi povezati z ljudmi, ki bi jih lahko zanimal tvoj projekt, in to preden jih prosiš za denar. V družbenih omrežjih namreč velja pravilo, da moraš najprej desetkrat dati, preden lahko enkrat prosiš. Zato si moraš, preden ljudi prosiš za podporo, priboriti zaupanje in spoštovanje.

Po končani kampanji najprej seveda sledi praznovanje uspeha, nato pa, kar je najpomembnejše, čimprejšnja zahvala plačnikom, ki so ti pomagali do uspeha. Nato seveda sledi izvajanje projekta, med procesom pa je obvezno redno obveščanje plačnikov in vlagateljev o napredovanju projekta prek videoposnetkov, fotografij, elektronske pošte. Tako imajo občutek, da so del zgodbe.

Kako komentirate možnost pojava goljufivih projektov na platformah za množično financiranje? Zadnji takšen primer je podjetje Haelbe, ki je z napravo GoBe na platformi Indiegogo zbralo precej denarja, na koncu pa se je vse izkazalo za goljufijo. Na srečo so goljufivi projekti na platformah za crowdfunding redki. Raziskava je namreč pokazala, da je med vsemi projekti, prijavljenimi na Kikstarterju, le 1,7 odstotka lažnih. Seveda jih ni mogoče povsem izločiti in se bo vedno našel kakšen. Na srečo je sicer pri teh platformah več poti, po katerih se lahko zaščitimo pred takšnimi projekti. Poleg tehničnih sredstev je najboljša zaščita množica. V množici ljudi se namreč hitro ugotovi, da je nekaj slišati predobro, da bi bilo lahko resnično. Sicer pa podjetja, ki imajo platforme, vsak projekt pred prenosom denarja preverijo.

Kako bi moral EU prilagoditi zakonodajo, da bi se na najuspešnejših platformah za sredstva lahko potegovali tudi Evropejci? Tisto, na kar zdaj opozarjamo mi, je, naj države ne posnemajo ameriške zakonodaje, temveč naj razumejo dejavnike in možnosti, značilne za posamezno državo, ter tako napišejo svojo zakonodajo v svojem kulturnem okviru. Upoštevati in uravnotežiti je treba štiri dejavnike – zaščito vlagateljev, zagotavljanje denarja podjetjem, omogočanje pregleda državi in njen nadzor nad industrijo v rasti ter zagotavljanje platformam, da imajo dovolj kisika – da torej nimajo preveč nadzora in lahko dihajo ter imajo tako možnost ustvarjati dobiček, dostopati do podjetij.

Sta po vašem mnenju EU in Slovenija na pravi poti? Menim, da je EU v zelo dobrem položaju za uspešen evropski crowdfunding. Uzakonjen je že v Italiji in Franciji, tri leta ga že izvajajo tudi v Veliki Britaniji, o zakonodaji že razmišljajo v Turčiji. Zato menim, da je oblikovanje evropske zakonodaje povsem realno, sploh ker imate enotno valuto in veliko kapitala, ki bo nekega dne našel priložnost tudi v čezmejnih naložbah. To bo za EU ključno.

Množičnemu financiranju za letos napovedujejo strmo rast. Kakšna je po vašem mnenju njegova prihodnost? S crowdfundingom so v letu 2013 na svetovni ravni zbrali več kot pet milijard dolarjev. Če bi se rast nadaljevala, bi to v letu 2014 pomenilo več kot devet milijard dolarjev. Gre za realen denar. Prav neverjetno je, ko razmišljamo, kako se lahko kapital prerazporedi med podjetja. Vemo namreč, da majhna podjetja povsod po svetu težko pridejo do zagonskega denarja. Finančna kriza je namreč prizadela Slovenijo, EU, ZDA, skratka ves svet, za nas pa je crowdfunding priložnost, da majhnim podjetjem v tem obdobju pomagamo do zagonskih sredstev.