Ali bo Slovenija sofinancirala izgradnjo plinskega terminala na Krku?

Izgradnja terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk zaradi napetih odnosov z Rusijo, ki je glavna dobaviteljica plina za večino evropskih držav, postaja ena izmed prioritet Evropske komisije.

Hrvaški časnik Jutarnji list piše, da je Slovenija že najavila, da bo v terminal na Krku vložila sredstva, ki so bila namenjena izgradnji plinovoda Južni tok. Pri tem se sklicujejo na besede premierja Mira Cerarja, ki je ob ustavitvi gradnje Južnega toka dejal, da se mora Slovenija odzvati z iskanjem alternativnih virov energije.

A kot so nam zatrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu, v primeru plinskih projektov ne gre za investicije, ki jih vodi država, pač pa za investicije, ki so zanimivejše zasebnemu sektorju.

"Slovenija načeloma podpira vse plinske projekte v širši regiji, ki izboljšujejo zanesljivost oskrbe in diverzificirajo poti in vire oskrbe. V tej luči je zanimiv tudi razvoj plinskega terminala na Krku, ki je v okviru evropskih projektov skupnega interesa povezan z novo plinovodno povezavo med Slovenijo in Hrvaško. Po informacijah, s katerimi razpolagamo na Ministrstvu za zunanje zadeve, Republika Slovenija nikjer ne nastopa kot neposredni investitor," so zapisali.

Hrvaška in Slovenija bi lahko vplivali na ceno plina Interes za izgradnjo terminala je sicer pred časom Slovenija že pokazala. Da je projekt atraktiven tudi za Slovenijo, je bilo slišati septembra po srečanju hrvaškega ministra za gospodarstvo Ivana Vrdoljaka in slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Vojka Volka. Ocenila sta, da obstajajo dobre možnosti, da bi državi s skupnimi prizadevanji zagotovili denar iz skladov EU.

"Če uspešno sodelujemo pri razvoju in obratovanju Nuklearne elektrarne Krško že 40 let, ne vidim, zakaj ne bi mogli uspešno sodelovati tudi na drugih energetskih področjih, kot je plin," je dejal Volk.

Hrvaška in Slovenija bi kot potencialni partnerici lahko vplivali tudi na ceno plina, ki ga v največji meri določajo Avstrijci prek borze zemeljskega plina. Skozi največje plinsko vozlišče v srednji Evropi v avstrijskem Baumgartnu se namreč letno steka približno tretjina ruskega plina za Evropo. Z izgradnjo terminala na Krku pa bi plin lahko kupovali na trgu s kateregakoli konca sveta in ne bi bili omejeni zgolj na enega dobavitelja.

Do Slovenije manjka 80 kilometrov plinovoda Veleposlanik Volk je omenil možnost, da bi se na plinski terminal na Krku navezal tudi približno 80-kilometrski plinovod od hrvaško-slovenskega mejnega prehoda Jelšane do Kalc. "Za transport plina s Krka v Slovenijo bo nujna izgradnja novega plinovoda proti mejnemu prehodu Jelšane, kar je že v hrvaškem prostorskem načrtu, in seveda od Jelšan do Kalc. Plin bi tako prek Slovenije dobavljali tudi v preostale države članice EU," pojasnjuje energetski strokovnjak Djani Brečevič.

Američani osvajajo Jadranski energetski trg Potem ko je bila pretekli teden ustavljena gradnja 16 milijard evrov vrednega plinovoda Južni tok, je ameriška delegacija z državnim sekretarjem Johnom Kerryjem na čelu po srečanju Sveta za energijo EU – ZDA v Bruslju zatrdila, da močno podpira gradnjo LNG-terminala na Krku, ki bi zmanjšal energetsko odvisnost od Rusije. V skupni izjavi so zapisali, da Svet EU pozdravlja možnost izvoza ameriškega plina, saj bo dodatna ponudba koristila tako EU kot tudi drugim strateškim partnericam, piše hrvaški časnik Jutarnji list.

Američanom je terminal na Krku pomemben tudi zaradi povezovanja s podobnim terminalom ob Baltskem morju na Poljskem. Z obema bi namreč omogočali oskrbo Evrope s plinom mimo Rusije. Ni torej naključje, da Američani na jadranski energetski trg vstopajo prav v času zaostrovanja odnosov z Rusijo in ustavitve gradnje plinovoda Južni tok, interes za energetsko povezovanje z balkanskimi državami pa izraža tudi Rusija.

Krk kot glavno vozlišče za transport utekočinjenega plina Za postavitev plinskih terminalov je bila zelo zainteresirana tudi Italija, a je EU presodila, da na Jadranu ni smiselna gradnja več terminalov, tudi tistega v Žavljah ne, temveč enega, od katerega bo imelo koristi več držav. Največjo podporo bruseljskih oblasti je tako prejel terminal na Krku.

Ta bi v prihodnosti lahko postal glavno vozlišče za transport utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA, Alžirije in Katarja, ki bi zagotavljal nadaljnjo oskrbo srednje in vzhodne Evrope. To je na nedavnem energetskem forumu v Istanbulu ocenil tudi ameriški podpredsednik Joe Biden, ko je dejal, da bi Hrvaška lahko postala regionalno energetsko vozlišče, če bo v sodelovanju z EU in s svojimi sosedami nemudoma začela vlagati v izgradnjo LNG-terminala na Krku.

Ideja o izgradnji terminala LNG na Krku ni nova. Aktualna je bila že v začetku 90. let, a nikoli uresničena. Ker EU ne želi biti energetsko odvisna zgolj od ruskega plina, je ideja znova zaživela.

"LNG-terminal na Krku je v prid EU, da doseže diverzifikacijo energetskih virov, a za njeno energetsko neodvisnost ne bo zadostoval. Če bi hoteli nadomestiti izgubo 63 milijard kubičnih metrov plina, kolikor ga je obetal plinovod Južni tok, to ne bo dovolj," je prepričan direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Brečevič. Predvidena zmogljivost terminala na Krku je sicer med štirimi in šestimi milijardami kubičnih metrov plina.

"Povsem normalno je, da LNG-terminal na Krku spet postaja aktualen, potem ko se je ustavila izgradnja Južnega toka. LNG trenutno v Evropi zaradi konkurenčnih plinovodov dosega bistveno nižje cene kot v Aziji, je pa zaradi transporta težko konkurenčen plinu iz plinovodov," pa pravi direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR) Tine Kračun.

Vrednost terminala ocenjena na 630 milijonov evrov, nared leta 2019 EU je že v začetku novembra napovedala, da bo s približno petimi milijoni evrov financirala izdelavo tehnične dokumentacije in modela financiranja izgradnje terminala na Krku. To predstavlja polovico potrebnega zneska, medtem ko bo drugo polovico zagotovila Hrvaška. Gre za prvi konkreten korak, potem ko je EU hrvaški plinski terminal dodala na seznam projektov posebnega interesa. Terminal bodo Hrvatje gradili, če bodo zanj našli strateškega partnerja, hrvaška vlada pa naj bi v njem imela največ 25-odstotni delež. Njegova vrednost je ocenjena na 630 milijonov evrov, obratovati pa naj bi začel leta 2019.

Najverjetnejši investitorji so Američani Hrvaški mediji poročajo, da so v Katarju zainteresirani bolj za distribucijo svojega plina, za sodelovanje pri gradnji terminala pa se omenjajo ameriške družbe. Te so istočasno zainteresirane še za distribucijo svojega plina iz skrilavca. A Brečevič opozarja, da je trenutna proizvodna cena zemeljskega plina iz skrilavca, pridobljenega z metodo hidravličnega lomljenja (t. i. fracking), precej višja od konvencionalnih metod črpanja plina. Prevoz utekočinjenega zemeljskega plina po morju bi to ceno dodatno zvišal. Brečevič zato ne verjame v transport utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA. "Šele z razvojem cenejših tehnologij črpanja bi lahko tudi proizvodnja plina iz skrilavca dolgoročno postala konkurenčna," še sklene Brečevič.

Kot so sporočili z ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve, analitiki britanskega časnika The Economist ocenjujejo, da bodo cene LNG v prihodnosti zaradi nižjih stroškov proizvodnje upadle. Svoje napovedi utemeljujejo z dejstvom, da je General Electrics razvil novo napravo za utekočinjenje plina, ki je desetkrat cenejša od predhodne. Na srednji rok bodo tako po njihovih ocenah na trgu LNG največ pridobili potrošniki in države, ki so zdaj odvisne le od enega dobavitelja. Do leta 2020 bo po napovedih The Economista 50 držav razpolagalo z infrastrukturo za uvoz LNG, medtem ko je danes takšnih le 29.