Slovenska vlada zaradi poteka koncesij gozdnogospodarskim podjetjem panično sprejema zakon, s katerim bo nastalo državno gozdarsko podjetje. To bo upravljalo s petino vseh slovenskih gozdov.
Vlada je pred kratkim sprejela predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki med drugim predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja in vzpostavitev petih lesnih centrov po državi. Potrditi ga mora še državni zbor, v nasprotnem primeru bo v veljavi ostal obstoječi model, kjer za državne gozdove skrbijo gozdnogospodarske družbe s podeljenimi koncesijami.
Nova družba naj bi začela poslovati takrat, ko potečejo koncesijske pogodbe
Država ima v lasti približno dvajset odstotkov vseh slovenskih gozdov, po novem pa naj bi delo v njih in prodajo lesa prepustila nastajajoči državni družbi Slovenski državni gozdovi. Ta naj bi zaposlovala dvesto ljudi, z delom pa bi pričela sredi prihodnjega leta. Torej točno takrat, ko se izteče večina dvajsetletnih koncesijskih pogodb z gozdnogospodarskimi družbami za upravljanje državnih gozdov.
Te so večinoma v zasebni lasti in ne skrivajo apetitov, da bi tudi po poteku koncesij obdržale delo. V pismu premierju Miru Cerarju celo predlagajo, naj vlada zadrži zakon, v novi sistem gospodarjenja z gozdovi pa vključi njihovo znanje in opremo. V nasprotnem primeru bo predlagana ureditev vodila v razpad gozdarstva in posledično lesne predelave, kolikor jo je sploh še ostalo.
Slovenija nima celovitega pogleda na gozdarstvo
A poznavalec, ki ne želi biti imenovan, največji konceptualni problem novega zakona vidi v tem, da država doslej še ni vzpostavila strokovnega in političnega pogleda na gozdarstvo kot celoto. Zato bi bilo po njegovem mnenju treba popraviti krovno rešitev, torej zakon o gozdovih, kjer bi določili delovanje celotnega sistema oziroma organizacijo gozdarske stroke. Šele potem se je treba lotiti parcialnega problema slovenskega gozdarstva.
Predlog novega zakona tako označuje kot parcialno zgodbo znotraj gozdarstva, ki ne bo upoštevala celovite strategije slovenskega gozdarstva in ne prinaša racionalnih rešitev. Slediti ji bodo morali vsi deležniki v gozdno-lesni verigi, kot so Zavod za gozdove, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, gozdna gospodarstva, sklad kmetijskih zemljišč in tudi lastniki gozdov. Kar pa lahko ne bo v smislu celovite strategije. V zakonu tudi ne vidi garancije, da bo les ostal v državi.
Največ delovnih mest v verigi zagotavlja žagarstvo in lesarstvo
Nova državna družba bo v prvi fazi skrbela za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter sklepanje dolgoročnih pogodb, v nadaljevanju pa tudi za druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdom. Med cilji zakona sta med drugim spodbuditev lesne industrije ter povečevanje površin gozdov v državni lasti.
"Z zakonom želimo narediti dobre nastavke za razvoj lesne industrije," poudarja kmetijski minister Dejan Židan, ki je prepričan, da je bil sam iztržek za državo do sedaj bistveno premajhen. Gospodarjenje z gozdom je namreč po njegovih besedah pomembno, a se je treba zavedati, da je največ delovnih mest v nadaljevanju verige, torej v žagarstvu in lesarstvu.
"Slabše kot je bilo doslej za lesno panogo, ne more biti"
"Novi zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi ni idealen, a slabše kot je bilo doslej za lesno panogo, ne more biti," pa je prepričan Franc Pohleven z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. To ponazori na primeru oddajanja stanovanja v najem, kjer nikoli veš, kakšno škodo bodo najemniki povzročili. V gozdu pa je situacija še veliko bolj nedorečena.
"Večina sedanjih koncesionarjev je imela interes čim bolj izkoristiti državni gozd in čim več zaslužiti od hlodovine, premalo pa so imeli interesa za preskrbo s hlodovino slovenskih žagarjev oziroma povezavo v celotno gozdno-lesno predelovalno verigo," je kritičen Pohleven. Razloži, da so koncesionarji hlodovino zaradi drugačnega (nižjega) izračuna volumna hloda večinoma ceneje prodajali v Avstrijo in jo obremenili z visokimi stroški. Tako je država dobila res minimalen delež za svojo lastnino.
Razvoj lesnopredelovalne industrije bi ustvaril zelena delovna mesta
Novi zakon podpirajo tudi v Združenju lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, saj menijo, da bo tako vsem gospodarskim subjektom zagotovljeno pregledno in enakovredno pridobivanje surovin iz državnih gozdov. Zanesljivost oskrbe slovenskega trga pa ima pomemben vpliv na vzpostavitev in razvoj gozdno-lesnih verig ter oblikovanje novega poslovnega okolja, ki bo bistveno pripomoglo k nadaljnjemu razvoju slovenske lesnopredelovalne industrije. S tem bo po njihovem mnenju omogočen tudi razvoj zelenih delovnih mest.
Bo država boljši lastnik?
Pri tem se postavlja tudi vprašanje primernega vlaganje v gozdove. Če je država od kubičnega metra posekanega lesa dobila nekaj več kot 10 evrov, koncesionarju pa je za posek, spravilo lesa in vzdrževanje gozdov od kubičnega metra ostalo okoli 50 evrov, je v sistemu nekaj hudo narobe, ocenjuje Pohleven.
"Če je lastnik gozdov država, naj z njimi tudi gospodari in upravlja. Novoustanovljeno državno podjetje lahko za sečnjo in spravilo lesa prek razpisov sproti najema tudi sedanje koncesionarje, za vzdrževanje gozdov pa naj s svojimi institucijami poskrbi država. Tako bo najeti izvajalec sečnje mogoče za kubik podrte hlodovine zaračunal za 10 evrov, 50 evrov pa bo od prodaje ostalo državi za vzdrževanje lastnih gozdov," pravi Pohleven.
Najemniki še slabši gospodarji od lastnikov
Na trditve, da je država slab gospodar, pa odgovarja, da so po navadi najemniki lahko še mnogo slabši gospodarji. A to mora oceniti gozdarska služba, ki skrbi za sonaravno nego vseh slovenskih gozdov.
Po njegovem mnenju ima nastajajoče podjetje Slovenski državni gozdovi vse možnosti, da pripomore k ponovnem vzniku slovenske lesne industrije.