Zvezde, ki zameglijo razum

Solarni radij oziroma polmer Sonca znaša približno 695.500 kilometrov, kar je 110-krat več od Zemljinega in desetkrat več od največjega planeta v Osončju, plinastega giganta Jupitra. Izmera ni le podatek, s katerim na najbolj preprost način opišemo eno od geometričnih značilnosti Sonca, temveč enota, s katero veda astronomije določa velikosti zvezd v znanem vesolju. Podobna izpeljanka je astronomska enota oziroma AU(Astronomical Unit), ki temelji na razdalji med Zemljo in Soncem (malce manj kot 150 milijonov kilometrov), uporablja pa se za merjenje razdalj v domačem solarnem sistemu.

Če solarni radij uporabimo za primerjavo Sonca z nekaterimi zvezdami v znanem vesolju, lahko hitro ugotovimo, da v skupino rumenih pritlikavk (spodnji primerjalni graf) spada prav zasluženo. Zvezda Sirius A, ki skupaj z majhnim belim Siriusom B tvori binarni zvezdni sistem Sirius, tega pa znanost priznava kot najsvetlejšo zvezdo na nočnem nebu, počez meri skoraj toliko kot dve Sonci.

Polmer R136a1 (zgornji primerjalni graf), najsvetlejše (skoraj devetmilijokrat bolj svetla od Sonca) in najtežje (256 Sončevih mas) znane zvezde, meri približno 35,4 solarnih radijev, medtem ko radij Pištoline zvezde, druge najsvetlejše zvezde v Rimski cesti in tako kot R136a1 ene najbolj masivnih v znanem vesolju, presega 300 solarnih radijev. Malce večja V828 Monocerotis je nekoč zasedala sam vrh seznama največjih zvezd, a je med opazovanjem leta 2002 iz še neugotovljenjega vzroka eksplodirala in izgubila dobršen del tako mase kot obsega – velikost Sonca sicer še vedno presega za 380-krat!

Čeprav je Sonce ob Monocerotisu videti kot zrno peska, se ta skrije pred približno dvema ducatoma zvezd, katerih velikost presega tisoč solarnih radijev. Večina se jih uvršča v skupino rdečih supergigantov, svetlih zvezd z ogromnimi obsegi, a relativno nizkimi masami, ki so posledica majhne gostote in zelo hitrega izgubljanja energije. Absolutno največji primerek je ta trenutek UY Scuti, zvezda velikanka, ki naj bi počez merila polpeto milijardo kilometrov (to pomeni 1708 solarnih radijev z mogočim odstopanjem 192 enot v vsako smer). Če bi jo postavili v središče Osončja, bi se njeno površje začelo šele med Jupitrovo in Saturnovo orbito, bila bi celo nekoliko bližje tirnici planeta z velikim obročem.

Med preostale bolj znane enormne krogle vročine spadata še Westerlund 1-26, ki glede na zadnje meritve meri približno 1530 Sončevih polmerov, a je ta številka po prepričanju nekaterih astronomov višja celo za 1000, kar bi jo postavilo na prvo mesto lestvice največjih zvezd v znanem vesolju, in VY Canis Majoris v ozvezdju Veliki Pes, ki je od Zemlje oddaljena približno 3900 svetlobnih let in za katero so nekdaj menili, da je precej precej večja, domnevanja o njenem nastanku naj bi pretresla celo teorijo o nastajanju zvezd, pozneje pa se je izkazalo, da njen polmer meri "le" 1,95 milijarde kilometrov. Še enkrat poglejte zgornjo primerjavo dimenzij – če rumena pritlikavka ne bi predstavljala zvezde v velikosti Sonca, temveč Zemljino krožnico s premerom 300 milijonov kilometrov, bi temno modra R136a1 približno ponazorila velikost zvezde VY Canis Major.