V Sloveniji smo lahko opazovali delni sončni mrk (video)
1 / 3
Foto: Reuters , Planet Siol.net , Klemen Korenjak , Gregor Jamnik
O termometru
20. marec, prvi letošnji dan, ki bo enako dolg kot noč (enakonočje), je poseben še zaradi enega razloga – dopoldan je bilo na slovenskem nebu še zadnjič do leta 2021 mogoče videti delni sončni mrk.
"V Sloveniji bomo začetek astronomskega pojava lahko začeli opazovati 20. marca 2015 ob 9.31. Vrhunec, ko bo iz naše perspektive prekritih 68 odstotkov Sončevega premera oziroma 60,4 odstotka njegove površine, bo delni mrk dosegel ob 10.40, konec pa ga bo ob 11.52," je za Planet Siol.net pred začetkom mrka povedal Matej Mihelčič, urednik spletne izpostave slovenske astronomske revije Spika.
Po besedah Mihelčiča so delni sončni mrk prvi videli opazovalci v Novi Gorici, zadnji pa prebivalci Murske Sobote, a časovni zamik je bil minimalen, saj so v Sloveniji razdalje med kraji majhne. Astronomski pojav je bil večidel sicer viden po celotni Evropi. Na skrajnem severu celine, v približno 200 kilometrov širokem pasu (glede na zemljepisno širino), kjer ležijo Ferski otoki in norveško otočje Svalbard (ali Spitsbergi), pa je bilo mogoče opazovati popoln sončni mrk, je še pojasnil Matej Mihelčič. Dan se je tam za slabe tri minute spremenil v noč.
Solar eclipse from the International Space Station pic.twitter.com/NxnuQMQVma
— Jack Mull (@J4CKMULL) March 20, 2015Sončni mrk je sicer mogoče varno opazovati tudi s pomočjo filtrov, ki jih poveznemo čez zadnjo stran teleskopa, posebnih očal ali celo varilske maske. Tisti, ki jih pojav zanima, so se lahko pridružili enemu od javnih opazovanj, ki so potekala po vsej Sloveniji.
[video: 39545 / ]
Kako nastane sončni mrk?
Sončni mrk se zgodi, ko se Luna postavi med Zemljo in Sonce. Če s perspektive opazovalca na Zemlji prekrije celotno površino Sonca, pravimo, da gre za popoln mrk, sicer pa nastane pojav delnega sončnega mrka. Astronomskega pojava ne smemo zamenjevati z luninim mrkom – ta se zgodi, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani v isti daljici, zaradi česar je Luna v Zemljini senci in se sončni žarki od nje ne morejo odbijati. Polna luna je posledično zavita v temo, edina svetloba, ki jo doseže, pa je t. i. Zemljina umbra (svetloba, ki pronica skozi zgornjo plast atmosfere oziroma mimo nje). Luna se ob mrkih pogosto obarva rdeče.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.