Evropska vesoljska agencija je danes pisala zgodovino, saj je njena sonda Rosetta izvedla pristanek na površini kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko, ki mu je po vesolju sledila že deset let.
Plovilo Rosetta Evropske vesoljske agencije (ESA), ki je naš planet na krovu nosilne rakete Ariane 5 zapustilo marca 2004, je po desetletnem zasledovanju po solarnem sistemu (in približno šestih milijardah prepotovanih kilometrov) avgusta letos ujelo komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko in se zasidralo v njegovo orbito.
Kot bi spet pristali na Luni
Laboratorij Philae, ki se je dopoldne ločil od sonde Rosetta, je popoldne uspešno pristal na kometu. Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva in zgodovinski dosežek Evropske vesoljske agencije. V nemškem Darmstadtu, kjer so spremljali pristajanje, so novico pospremili z bučnim aplavzom. Mnogi pa ta podvig primerjajo s pristankom človeka na Luni.
Pristanek kot v filmih Hitri in drzni
Philae je za zadnjih 22,5 kilometra, ki so ločili Rosetto in površino kometa, potreboval kar sedem ur, saj 67P/Čurjumov-Gerasimenko po vesolju potuje s hitrostjo 65 tisoč kilometrov na uro, kar pomeni, da je bil pristajalni postopek vse prej kot preprost. Cilj sonde je bil Agilkia, območje na vrhu sredice kometa, kamor se naj bi Philae ugnezdil s posebnimi stabilizacijskimi kljukami, ki prebijajo led. Kometov gravitacijski privlak je namreč veliko prešibek, da bi lahko sonda na njegovi površini obstala brez pomoči.
Po pristanku bo Philae vključil kamero in deset instrumentov, ki so namenjeni preučevanju sestave jedra kometa, kompozicije plinov in delcev njegove prašne ovojnice oziroma kome ter vpliva sončevega vetra na komet. Zbrane podatke in prve fotografije površine kometa bo posredoval matičnemu plovilu Rosetta, ta pa jih bo poslal proti več kot 500 milijonov kilometrov oddaljeni Zemlji. Signali naj bi do našega planeta potovali približno pol ure.
Odgovore na vprašanja o izvoru življenja morda poznajo prav kometi
Znanstveniki upajo, da bo misija, ki je Evropsko vesoljsko agencijo stala kar 1,3 milijarde evrov, med drugim razkrila tudi morebitno vlogo kometov pri nastanku vode na Zemlji in njihov (morebitni) vpliv na razvoj zgodnjih oblik življenja. Teorija namreč pravi, da so delež vode in prve kompleksne organske ogljikove molekule na Zemljo pred milijardami let prinesli prav kometi.
1
