Pražen krompir in kranjska klobasa na znamkah

Nenavadno živahne so bile zadnje dopoldanske ure tega novembrskega petka pri enem od mostov čez Ljubljanico v stari Ljubljani. Prijetne vonjave praženega krompirja in kranjske klobase so pritegnile marsikaterega mimoidočega, ki si je v kar precej dolgi vrsti vzel čas počakati za pokušino teh tradicionalnih dobrot. To pa ni bilo kar tako, za pripravo res dobrega praženega krompirja mojstri potrebujejo skoraj celo uro!

Dišalo je zaradi (predstavitve) znamk

A zainteresiranih se je trlo tudi na bližnji priložnostni stojnici Pošte Slovenije, kjer so prodajali dve od današnjih novih znamk in pripadajoče ovitke prvega dne. Na eni od znamk nazivne vrednosti 77 centov se ponosno kaže podoba kranjske klobase v nepogrešljivi družbi žemljice in gorčice, na sestrski znamki enake vrednosti pa je v glavni vlogi pražen krompir – taisti, za katerega si kar precej Slovencev v združenju, ki že sega onkraj slovenskih meja, prizadeva, da bi postal samostojna jed. Znamki sta sicer del priljubljene in poučne serije Z žlico po Sloveniji, v kateri že več let nekje ob tem času z novo znamko predstavijo značilne slovenske jedi.

"Že ob pogledu se cedijo sline"

Ob uradni predstavitvi v stari Ljubljani, kamor je prišlo tudi nekaj županov, med njimi tudi župan slovenske prestolnice, so veliko zadovoljstva pokazali tako pri Pošti Slovenije in slovenskih filatelistih kot tudi pri Gospodarskem interesnem združenju Kranjska klobasa. A najbolj veseli so bili videti pri Društvu za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Naj čim več teh znamk potuje po vsem svetu, so povedali govorci in izrazili prepričanje, da ne bo težav z njihovim lepljenjem, saj se že ob pogledu nanje cedijo sline.

Pražen krompir je prava slovenska jed

Čeprav se s praženim krompirjem radi mastimo marsikje po svetu, lahko brez slabe vesti rečemo, da je to vendarle slovenska jed. Najstarejši zapisan recept za pripravo te jedi sega v leto 1868 in se sicer razlikuje od danes najbolj uveljavljenega načina priprave, a ne gre spregledati, da se je ta najstarejši zapis pojavil v prvi zares avtorski slovenski kuharski knjigi Magdalene Pleiweis. Pražen krompir se odlično poda h goveji juhi z rezanci, kuhanemu govejemu mesu ali pečenki, solati, jabolčnemu zavitku in še čemu, a že dobrih 12 let v Ljubljani ustanovljeno Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi meni, da je to le del zgodbe. Društvo z mnogo člani, ki ima svojo himno, zastavo, grb, krompirjevo njivo in vsakoletni Svetovni festival praženega krompirja, meni, da je pražen krompir (tudi) odlična samostojna jed. Zato je temeljna društvena obveznost, ki jo brez izjeme morajo spoštovati vsi člani, vsaj enkrat mesečno na javnem kraju ali v družbi več kot treh oseb zaužiti porcijo praženega krompirja kot samostojne jedi in ne kot priloge.

Sto let prvega zapisanega recepta za kranjsko klobaso v slovenščini

Prava kranjska klobasa je značilna poltrajna, nekoliko dimljena klobasa iz najboljših delov svinjskega mesa, trde slanine, soli, česna, popra in vode ter je sklepno dejanje največjega posvetnega praznika slovenskega človeka – kolin. Prvi recept za kranjsko klobaso so zapisali v drugi polovici 19. stoletja, a v nemščini, v slovenščini pa leta 1912 v eni od izdaj znamenite Slovenske kuharice Felicite Kalinšek.

Že skoraj štiri leta kranjsko klobaso lahko izdelujejo samo še certificirani proizvajalci in teh je v Sloveniji enajst. V sosednjih državah in tudi drugje v tujini se pod imenom kranjska klobasa včasih pojavljajo tudi klobase, ki s pravo kranjsko nimajo veliko skupnega, kar je gotovo bila dodatna spodbuda za njeno zaščito z geografsko označbo pri Evropski uniji. Predvidoma naslednje leto naj bi končali postopek vpisa znanja izdelovanja kranjske klobase v Register nesnovne kulturne dediščine.

"Vsaka prava kranjska je najboljša"

Katera od enajstih pravih kranjskih klobas je najboljša? Proizvajalci bodo rekli vsaka, ker vse ustrezajo zahtevnim merilom priprave, a tako pri nas kot v oddaljenem Clevelandu, kjer živi veliko potomcev izseljenih Slovencev, jih vsako leto ocenjujejo. Na kranjsko klobaso je ponosna tudi ameriška astronavtka s slovenskimi koreninami Sunita Williams, ki je nekaj kranjskih klobas vzela s seboj na mednarodno vesoljsko postajo.