Pet stvari, ki jih morate vedeti o gensko spremenjeni hrani

Danes bodo na kmetijskem ministrstvu predstavili osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin.

Nekateri v gensko spremenjeni hrani vidijo samo slabosti in zagovarjajo predvsem ekološko kmetovanje, s katerim bi ljudem ponujali kakovostno in tradicionalno hrano. Tisti, ki genski inženiring zagovarjajo, pa so prepričani, da je to rešitev za ekološko krizo in lakoto na svetu.

Kaj so gensko spremenjeni organizmi? Geni določajo lastnosti, ki jih bo imelo neko živo bitje, pa naj bo to človek, žival ali rastlina. Skupek genov tvori genski zapis (DNK) in če se tega umetno spremeni, te žive organizme imenujemo gensko spremenjeni organizmi (GSO).

To pomeni, da je bil genski zapis spremenjen drugače, kot bi bil z naravno rekombinacijo, ki se v naravi pojavlja spontano ali s križanjem; z zadnjim je pridobljena večina vrst, ki jih danes gojimo, pojasnjujejo na spletni strani inštituta za nutricionistiko.

S pomočjo biotehnologije lahko gene uspešno prenesemo iz enega organizma v drugega in medtem ko je v naravi mogoče le med osebki istih vrst, lahko z biotehnološkimi postopki to storimo tudi med različnimi vrstami.

Kdaj se je vse skupaj začelo? Spreminjanje rastlin je potekalo že od nekdaj, v svojem članku o gensko spremenjenih rastlinah navaja Jana Žel z Nacionalnega inštituta za biologijo. Če primerjamo prednico koruze, med drugim vidimo, da ni imela tako velikih zrn. "Ta razvoj je potekal s pomočjo selekcije in klasičnih načinov žlahtnjenja, kot so križanja, izzivanje naključnih mutacij s pomočjo kemikalij in žarčenja ter nadaljnja selekcija rastlin z izbranimi lastnostmi. V zadnjih dveh desetletjih se je temu pridružila biotehnologija z možnostjo vnosa posameznih genov," je zapisala.

Paradižnik je bil prva gensko spremenjena rastlinska kultura. V ZDA je na trg prišla leta 1994, z gensko spremembo pa jim je uspelo dobiti večje in obstojnejše sadeže.

Največ gensko spremenjenih rastlin raste v ZDA in Argentini, vodilno podjetje pri trženju GSR na svetu pa je družba Monsanto.

Zakaj to počnemo? Genske spremembe omogočajo večjo odpornost proti določenim škodljivcem, lahko pa tudi neobčutljivost na izbrana škropiva. Genska tehnologija se uporablja tudi za izboljšanje prehranske vrednosti in izboljšanje kakovosti hrane, navajajo na inštitutu za nutricionistiko.

Zakaj so gensko spremenjeni organizmi lahko škodljivi? Kot navajajo na inštitutu za nutricionistiko, lahko gensko spremenjeni organizmi vsebujejo snovi, ki jih naše telo naravno v njih ni vajeno, kar lahko povzroča nepričakovane alergijske reakcije in druge težave. Med drugim se najpogosteje omenja preobčutljivost oziroma netoleranco na posamezna živila in celiakijo (preobčutljivost na gluten). Druga težava pa je ekološka. Ker širjenja cvetnega prahu gensko spremenjenih rastlin ne moremo nadzorovati, se povsem novi geni širijo tudi na običajne sorte, ki niso bile gensko spremenjene.

Kot primer so na inštitutu izpostavili cvetni prah gensko spremenjene koruze; to lahko zaide na polja običajne koruze, ki bi lahko sprejela novo gensko informacijo. Nekateri strokovnjaki so zato zaskrbljeni, da bi to lahko vodilo do rušenja raznovrstnosti sort in ekosistema, v katerem smo neločljivo povezani rastline, živali in ljudje.

Zagovorniki pa na drugi strani trdijo, da gensko spremenjeni izdelki niso nevarni, da so genske spremembe ustvarjene zaradi izboljšanja okolja in da bi ti izdelki lahko rešili lakoto na svetu.

Kako vemo, ali je živilo gensko spremenjeno? Države imajo različno urejeno zakonodajo v zvezi z označevanjem GSO. Nekje je označevanje natančno predpisano, mnogo držav pa ga ne zahteva. Po raziskavi javnega mnenja bi le četrtina prebivalcev Evropske unije jedla GSO, zato je pomembno, da ima vsak potrošnik možnost izbire, navaja Želova.

V Sloveniji in na celotnem območju EU velja obvezno označevanje živil, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (GSO) ali so iz njih proizvedeni.

Izdelki, ki so proizvedeni iz GSO, morajo biti označeni z besedami gensko spremenjen oziroma proizveden iz gensko spremenjenega (ime organizma).

Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba posebej označiti, niti fermentiranih izdelkov, proizvedenih s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov, kot so na primer jogurti in siri. Enako velja za živila, pri katerih so bili uporabljeni encimi, proizvedeni iz gensko spremenjenih mikroorganizmov.

Če se hočemo takšnim izdelkom izogniti, preberimo informacije na deklaraciji, ali pa kupujmo ekološka živila, kjer uporaba GSO ni dovoljena.