Dekodiran genom opic bonobo, ob šimpanzih najbližjih sorodnikov ljudi

Po šimpanzu, gorili in orangutanu je bonobo je še zadnja t. i. velika opica, katere genom je sedaj v celoti dekodiran.

Človek se sicer od opic bonobo ali šimpanzov razlikuje v 1,3 odstotka genskega zapisa Dragocene podatke, ki naj bi pomagali osvetliti razvoj človeka oziroma skupnega prednika ljudi in opic, je mednarodna ekipa znanstvenikov pridobila od samice Ulindi iz živalskega vrsta v nemškem Leipzigu. Svoje ugotovitve so zapisali v znanstveni reviji Nature.

Kot se je izkazalo, so dobri trije odstotki človeškega genoma tesneje povezani z genomom opice bonobo ali šimpanza, kot pa sta med seboj povezana genoma omenjenih vrst opic. Človek se sicer od opic bonobo ali šimpanzov, svojih najbližjih še živečih sorodnikov, razlikuje v 1,3 odstotka genskega zapisa. Ti dve opici se med seboj razlikujeta le v 0,4 odstotka.

Čeprav so si zelo podobni, se šimpanzi in opice bonobo obenem tudi močno razlikujejo, še posebej v svojem socialnem in spolnem vedenju. V nekaterih vidikih so tako bolj podobni ljudem kot drug drugemu.

Samci šimpanza na primer agresivno tekmujejo za prevlado in za seks, združujejo svoje moči pri obrambi doma in tudi napadajo druge skupine. Samci bonobo so po drugi strani običajno podrejeni samicam, ne tekmujejo za položaj in so miroljubni. So zelo igrive živali, ki imajo spolne odnose tudi za zabavo in ne le reprodukcijo.

Živijo opice bonobo le ob južnem toku reke Kongo v DR Kongo Medtem ko šimpanzi poseljujejo širše območje ekvatorialne Afrike, živijo opice bonobo le ob južnem toku reke Kongo v DR Kongo. Sprva so jih imeli za pritlikavo vrsto šimpanzov, kasneje pa se je izkazalo, da gre za posebno vrsto opic. Njihovo življenjsko okolje je vse bolj ogroženo in jim grozi izumrtje.