Čigavi so novi vulkanski otoki?

Od sredine decembra 65 kilometrov severno od glavnega otoka tihooceanske države Tonga raste nov otok. Vulkanski izbruh pod morjem je bil tako silovit, da je v nekaj tednih pogledal na površje otok. Zdaj je dolg malo manj kot dva kilometra, širok dober kilometer in se dviguje sto metrov nad gladino. Je najmlajši kos kopnega, ki ga poznamo. Ker je zrasel tik ob otoku Hunga Ha’apai, ki je sicer tudi vulkanski otok, predvidevajo, da sta otoka pod gladino združena.

Nov otok je sestavljen iz vulkanskega pepela. Poskus, da bi na njem pristali, se je izjalovil, ker pepel odnaša morje. Zato je vprašanje, ali bo otok obstal ali ga bo odneslo morje.

Največ novih otokov Tongi in Japonski Ne bi bilo prvič, da bi Tonga dobila in izgubila nov vulkanski otok. Pravzaprav so v zadnjih petdesetih letih tako dobili že tri nove otoke, a je dva kmalu odneslo morje. Prav ob otoku Hunga Ha’apai je že maja 2009 nastal podoben otok kot tokrat, a se je v resnici združil z večjim sosednjim otokom.

Tako si Tonga z Japonsko deli prvo mesto med državami, ki so v zadnjih 20 letih dobile največ novih otokov. Ob japonski obali so prav tako nastali trije novi otoki, a je enega odneslo morje. Poleg teh dveh držav so nove vulkanske otoke dobili še Indonezija, Jemen, Salomonovi otoki, Vanuatu, Portugalska in Islandija, eden pa je nastal na Antarktiki. A od 14 tako nastalih otokov jih je obstalo le šest.

Vsak nov otok laboratorij življenja Novi vulkanski otoki so za znanstvenike še posebno dragoceni. Med najbolj slavne novonastale otoke spada tudi Anak Krakatau, otrok Krakatoa, ki je nastal leta 1927 na istem območju, kot je leta 1883 v silovitem izbruhu vulkana razneslo otok Krakatoa. Nov otok je zdaj že prekrit z deževnim gozdom, naseljujejo pa ga tudi žuželke, ptice in kuščarji.

Še boljši laboratorij pa je otok Surtsey ob Islandiji, ki je nastal leta 1963 in so ga dve leti zatem razglasili za naravni rezervat. Na njem proučujejo, kako se naseljuje življenje, kako otok kolonizirajo rastline in živali. To je enkraten vpogled v razvoj naravnega okolja.

Prve so že leto po nastanku na otok prišle žuželke, ki jih je tja zanesel veter. Tako je že leta 1974 na otoku živelo 663 različnih vrst žuželk. V prvih 20 letih se je za stalno zasadilo le deset vrst rastlin. Šele ko so na otoku leta 1984 začele gnezditi prve ptice, se je zaradi pognojene zemlje povečalo tudi število rastlin. A šele leta 1998 so na otoku opazili prvo grmovje. Do leta 2008 je na njem stalno raslo okoli 30 vrst rastlin. Istočasno kot ptice so otok odkrili tjulnji – kolonija 70 tjulnjev si ga je izbrala za svoje gnezdišče že leta 1983.

Na otok je do zdaj smelo stopiti le nekaj znanstvenikov, preostali si ga lahko ogledujejo le iz letala. Leta 2008 so ga razglasili za Unescov spomenik naravne dediščine. Do 200 navtičnih milj si jih lasti najbližja država Kar zadeva lastništvo novonastalih vulkanskih otokov, to določa konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu. Država ima teritorialno pravico ribolova, plovbe in rudarstva do 200 navtičnih milj oziroma 370 kilometrov od svoje obale. Prav tako lahko država kot svoje ozemlje razglasi vsak nov otok v tem pasu. In nato ta otok razglasi za svojo zunanjo obalo, kar pomeni, da lahko od tu naslednjih 200 navtičnih milj razglasi za svoje vse novonastale otoke.

Tisoč kilometrov južno od Tokia je leta 2013 nastal nov otok Niidžima. Lani je tako zrasel, da se je združil s sosednjim vulkanskim otokom Nišinošima, zdaj pa se njuna površina še povečuje. Ker se zdi, da se bo novi otok ohranil, se Japonska že pripravlja, da ga razglasi za svoje ozemlje.