Ponedeljek, 18. 4. 2016, 15.49
3 leta
Kako so se Američani za las izognili svojemu Černobilu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,13
1
Sedem let pred nesrečo v Černobilu sta mehanska anomalija in človeška napaka v nuklearki na Otoku treh milj v ZDA povzročili najhujši jedrski incident onkraj Atlantika.
Jedrska elektrarna na Otoku Treh milj v ameriški zvezni državi Pensilvanija je začela z enim aktivnim reaktorskim blokom obratovati leta 1974. Konec leta 1978 se je proizvodnji električne energije priključil še en reaktor, ki pa ni deloval prav dolgo.
28. marca 1979 ob 4. uri zjutraj je v reaktorskem bloku številka dve odpovedal ventil, prek katerega je voda tekla v sistem za ohlajanje jedrskega reaktorja.
Zaradi tega se je reaktor samodejno zaustavil, a sledila je cela vrsta tako mehanskih kot človeških napak (zataknjen ventil za izravnavo tlaka v hladilnem sistemu, uslužbenec, ki je pozabil ročno odpreti nekaj drugih ventilov) in reaktor je ostal brez hladilne tekočine.
Zaradi določenih strukturnih pomanjkljivosti, ki je povzročila napačno interpretacijo stanja v reaktorskem bloku, so odgovorni menili, da je reaktorju celo preveč hladno, in sprožili dodatne postopke izpuščanja hladilne tekočine.
Reaktorsko jedro je bilo dve uri pozneje zato delno izpostavljeno in začelo se je taliti. Pokvarjeni ventil za dovajanje vode so v elektrarni opazili šele po sedmih urah, vodo pa so nazaj v hladilni sistem začeli črpati šele po dolgih štirinajstih. Takrat je bilo seveda že prepozno, saj se je jedro reaktorja v celoti stalilo.
Ameriška jeklarska industrija se je res izkazala
Da ni prišlo do velike jedrske katastrofe, so se lahko v elektrarni na Otoku treh milj zahvalili reaktorski posodi, v katero je pospravljen jedrski reaktor, in zadrževalnemu hramu, zgradbi, v kateri se nahaja jedrski reaktor.
Reaktorska posoda je velika kovinska kapsula, v kateri so radioaktivno jedro reaktorja, kontrolne palice za nadzor temperature in hladilna tekočina.
Oba močno oklepljena elementa reaktorskega bloka sta staljeni sredici reaktorja preprečili, da bi ušla na prosto. Zadrževalni hram je, kot pove njegovo ime, uspešno zadržal skoraj tisoč kubičnih metrov hladilne tekočine, onesnažene z radioaktivnimi delci.
Na prosto so skozi ventile sicer ušli radioaktivni plini, predvsem kripton-85 (izotop žlathnega plina kriptona), a je bila koncentracija v zraku prenizka, da bi resneje in na daljši rok ogrozila zdravje ali celo življenje ljudi.
Strokovnjaki so v preiskavi vpliva nesreče na Otoku treh milj ocenili, da so ljudje, živeč na razdalji do 15 kilometrov od elektrarne, zaradi izpustov radioaktivnih delcev prejeli približno toliko sevanja kot z desetimi do dvanajstimi rentgenskimi pregledi prsnega koša. Daleč od smrtne nevarnosti, torej. To se je odražalo tudi na seznamu neposrednih ali posrednih žrtev nesreče, ki je bil prazen.
Vpliv nesreče v jedrski elektrarni na Otoku treh milj na okolico je bil minimalen, je imel pa daljnosežne posledice v (predvsem) ameriški energetiki in javnem mnenju državljanov ZDA o izkoriščanju jedrske energije. Nesreča je povzročila tudi spremembe in zaostritev varnostih protokolov pri delu v jedrskih elektrarnah.
Smo vam rekli, da bo počilo
Incident na Otoku treh milj je zadal velik udarec gradnji novih jedrskih elektrarn v ZDA. Med letoma 1980 in 1984 je bilo preklicanih več kot 50 načrtov za postavitev in zagon novih jedrskih reaktorjev. Prva odobritev konstrukcije novega jedrskega reaktorja v ZDA po nesreči se je znova zgodila šele leta 2012.
V ameriški javnosti je medtem završalo. Nasprotniki izkoriščanja jedrske energije, med katerimi je bil tudi marsikateri politik demokratične levice, so na javnih shodih v mesecih po nesreči zmagoslavno kimali: "Smo vam rekli, da bo počilo!" Največji protest proti jedrski energiji je bil organiziran septembra 1979 v New Yorku, udeležilo se ga je več kot 200.000 ljudi.
Otok treh milj danes
Odpravljanje posledic nesreče v jedrski elektrarni na Otoku treh milj se je začelo šele pet mesecev po nesreči (avgusta 1979). Prvi delavci so v reaktorski blok številka dve vstopili julija 1980.
Škoda je bila dokončno odpravljena decembra 1993, celotni stroški sanacije pa so ocenjeni na milijardo ameriških dolarjev.
Jedrska elektrarna na Otoku treh milj danes še vedno obratuje. Aktiven je samo izvirni reaktorski blok (TMI-1, zgoraj desno), drugi, povzročitelj nesreče (zgoraj levo), je 28. marca 1979 ugasnil za vedno. Elektrarna bo delovala vsaj še do leta 2034.
1