Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
1. 9. 2023,
7.00

Osveženo pred

2 tedna, 3 dni

Vsebino omogoča Center za poklicno izobraževanje

Natisni članek

EuroSkills SloveniaSkills služba srednja šola poklici prihodnosti poklic CPI advertorial

Petek, 1. 9. 2023, 7.00

2 tedna, 3 dni

"To so ljudje, ki bodo po poplavah postavili državo na noge" #intervju

Vsebino omogoča Center za poklicno izobraževanje

Te dni bo na severu Poljske, v mestu Gdansk, potekalo tekmovanje EuroSkills, na katerem sodelujejo tudi mladi strokovnjaki iz Slovenije, ki so se najbolje odrezali na lanskoletnem tekmovanju SloveniaSkills ter si tako pridobili vstopnico za evropsko raven. Gre za največji dogodek v Evropi na področju poklicnega izobraževanja ter predstavitev vrhunskih spretnosti. O tem, kako so potekale priprave, kakšna so pričakovanja tekmovalcev ter ne nazadnje kakšna je prihodnost poklicnega izobraževanja v Sloveniji, smo se pogovarjali s Saro Gošnak, tehnično delegatko WorldSkills Slovenija.

Sara Gošnak, tehnična delegatka WorldSkills Slovenija | Foto: Ana Kovač Sara Gošnak, tehnična delegatka WorldSkills Slovenija Foto: Ana Kovač

Sara Gošnak je zaposlena na projektu načrta za okrevanje in prihodnost NOO "Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju" in opravlja vlogo tehnične delegatke WorldSkills Slovenia. Od 2013 skrbi za izvajanje nacionalnih tekmovanj v poklicnih spretnostih za mlade strokovnjake SloveniaSkills ter organizacijo udeležbe slovenske ekipe na prestižnem evropskem tekmovanju v poklicnih spretnostih EuroSkills.

Kako je potekal razvoj tekmovanja SloveniaSkills skozi leta? Kakšne so največje novosti?

Prva nacionalna tekmovanja smo od leta 2010 izvajali še pod imenom Olimpijada poklicev. Po navadi so potekala ločeno, v okviru šolskih tekmovanj ali na lokalnih dogodkih. Leta 2014 smo prvič organizirali tekmovanja v treh panogah istočasno pod eno streho. Leta 2018 smo nacionalno tekmovanje skladno s trendom v drugih državah preimenovali v SloveniaSkills. Od takrat naprej smo tudi stremeli k ideji, da tekmovanja za vse panoge organiziramo istočasno na isti lokaciji. Tovrstni način izvedbe tekmovanja ponuja bolj kakovostno promocijo in ponuja več informacij na istem mestu. Takšno tekmovanje nam je prvič uspelo organizirati leta 2020 v okviru sejmu izobraževanja Informativa v Ljubljani.

SloveniaSkills | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Kaj je glavni namen tekmovanj, kot je SloveniaSkills?

Udeležba na tekmovanjih kot je SloveniaSkills omogoča mladim talentom enkratno izkušnjo in pridobitev znanja, da postanejo najboljši v svojem poklicu. Ta edinstveni dogodek podpira sodelovanje mladih, izobraževanja in gospodarstva. S prikazom svoje odličnosti tekmovalci navdušujejo mlajše obiskovalce in jih spodbudijo k premisleku glede izbire svoje poklicne kariere in prihodnosti. Tovrstna tekmovanja imajo ne le obsežen informativni značaj, ampak tudi značaj prestižnosti. Oboje pa ima pozitiven učinek na ugled posameznih poklicev kot tudi na ugled celotnega poklicnega in strokovnega izobraževanja. 

Kakšne priložnosti za zaposlitev se mladim odpirajo na teh tekmovanjih?

Tekmovanje ima več pomembnih učinkov. Je kovnica mladih talentiranih strokovnjakov, ki si že s samo udeležbo na tekmovanju povečajo možnosti za zaposlitev, priložnost za izobraževalce, da sledijo najnovejšim trendom v gospodarstvu in priložnost za delodajalce, da spoznajo morebitne bodoče zaposlene, ki bi lahko postali nosilci razvoja v njihovih podjetjih. 

sloveniaskills | Foto: Arhiv CPI Foto: Arhiv CPI

Ker SloveniaSkills za razliko od tekmovanja EuroSkllis omogoča, da se tekmovalci na samo tekmovanje vračajo, lahko delodajalci tudi spremljajo njihov razvoj skozi leta, kar je odlična priložnost za tkanje tesnih medsebojnih vezi, ki morda vodijo tudi do kasnejših poslovnih sodelovanj.  

Kakšno je zanimanje med mladimi za udeležbo na takšnih tekmovanjih?

Nekateri mladi radi tekmujejo, drugi imajo pred tem strah. A pri spodbudi za prijavo imajo največjo vlogo mentorji, torej njihovi učitelji, ki stojijo za njimi, jih spodbujajo, motivirajo in jim podajajo strokovno znanje za nastop na tekmovanju. Velikokrat mladi pridejo z zadržkom, ampak se potem radi in z veseljem vračajo.

Opažate, da je pri posameznih poklicih več prijavljenih mladih, da je večji interes?

To je zelo odvisno od same razširjenosti posameznega izobraževalnega programa na nacionalni ravni, saj so šole tiste, ki prijavljajo tekmovalce. Zanimiv je primer kamnoseštva. Za ta poklic imamo v Sloveniji samo eno šolo na srednješolski in eno na visokošolski ravni. Kljub majhnemu vpisu se na tekmovanje prijavi zelo veliko srednješolcev oziroma študentov. Seveda je tukaj veliko odvisno od interesa mentorjev in vodstev šol, ki stojijo za mladimi, jih motivirajo in spodbujajo.

SloveniaSkills | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Katere novosti boste uvedli na naslednjem tekmovanju SloveniaSkills?

Vsako leto poskušamo v tekmovanje na slovenski ravni vpeljati novo panogo, pri čemer upoštevamo trende, poklice prihodnosti … Seveda preverimo tudi, kateri programi potrebujejo več promocije in ne nazadnje kaj bi bilo zanimivo za samo tekmovanje. Naslednje leto tako načrtujemo razširitev z enajstih na trinajst panog. Dodali bomo še robotiko in tehnologijo CNC.

Zmagovalci državnega si z zmago priborijo vstopnico za udeležbo na prestižnem mednarodnem tekmovanju v poklicnih spretnostih – EuroSkills, kjer Slovenija sodeluje že od leta 2008. Kdo se letos odpravlja v Gdansk, kako se pripravljajo in kaj so največji izzivi?

Letos imamo dvanajst tekmovalcev iz desetih panog, ki odhajajo na Poljsko: kuharstvo, strežba, slikopleskarstvo, kamnoseštvo, cvetličarstvo, frizerstvo, pohištveno in stavbno mizarstvo, IKT ter mehatronika. Spremljali nas bodo še njihovi mentorji ter nacionalni sodniki, predstavniki delodajalcev.

Za nami je dolgo obdobje priprav, več mesecev so se ti mladi pripravljali na strokovnem področju. Več kot 300, 400 ur so vložili v to, da so se s svojim mentorjem in nacionalnim sodnikom izpopolnjevali v teh tekmovalnih nalogah, hkrati pa CPI vsakoletnim tekmovalcev omogoča tudi preostalo podporo, kot so psihološke priprave, obvladovanje stresa, dihalne vaje. Tako jih okrepimo, da so dovolj trdni, da lažje obvladajo stres tega tridnevnega tekmovanja. Seveda pa bodo vse naučeno lahko uporabili tudi kasneje na svoji karierni poti.

SloveniaSkills | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Ponujamo in financiramo tudi dodatna strokovna usposabljanja ter usposabljanja za vodenje kariere, ki jih izvajajo zunanji izvajalci. Tem mladim, ki izkazujejo talent, tako res omogočimo, da postanejo konkurenčni, da postanejo delovna sila, za katero se bodo delodajalci borili. Njihova odličnost je tako nagrajena.

Kakšne so njihove največje prednosti?

Pri tovrstnih tekmovanjih se pokaže, da za uspeh ne zadošča zgolj strokovno znanje, pač pa so pomembne tudi druge kompetence, od iznajdljivosti do hitrosti in sposobnosti razmišljanja zunaj svojih okvirjev. To so vse kompetence, ki mladim pridejo prav tudi kasneje v karieri. Gre za mlade, ki imajo talent in visoke ambicije, želijo si nekaj doseči v svoji panogi.

V katerih poklicih se slovenski tekmovalci najbolje odrežejo?

Lahko bi rekli, da vsi slovenski tekmovalci blestijo, podobno kot naši športniki. A so vseeno v nekaterih panogah skozi leta malo izstopali. Izpostavimo lahko kamnoseštvo, kjer smo par let zapored osvojili medalje.Posledično so nove generacije še bolj pod pritiskom na tekmovanju, saj želijo preseči rezultate prejšnjih sodelujočih. Dobre rezultate so dosegli tudi tekmovalci na področju IKT, strežbe, kuharstva in mizarstva. Je pa vsako tekmovanje EuroSkills zelo zahtevno, zato  cenimo vse rezultate, ki jih naši tekmovalci dosežejo.

sloveniaskills | Foto: Arhiv CPI Foto: Arhiv CPI

Kakšne odzive prejemate od preteklih udeležencev tekmovanja EuroSkills, so znali izkoristiti udeležbo sebi v prid?

Mnogi so prav na osnovi sodelovanja na tekmovanju EuroSkills prišli do zaposlitve. V prihodnje pričakujemo, da bo tega še več, saj je tekmovanje vse bolj prepoznavno. S tem namenom smo tudi samo tekmovanje SloveniaSkills prestavili iz sejma za izobraževanje Informativa na Mednarodni obrtni sejem v Celju ter ga s tem še bolj približali delodajalcem.

Kar pa nas še posebej veseli, pa je, da se nekdanji tekmovalci radi vračajo, pa naj bo to v vlogi tekmovalcev, mentorjev, vodij ekip ali celo v vlogi nacionalnih sodnikov.

CPI skrbi za razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Za katere poklice je pri nas največ zanimanja? Za katere bi si želeli, da bi bilo med mladimi več zanimanja?

Zagotovo se zanimanje odraža v številu vpisov, a raje bi spregovorila o tistih poklicih, za katere je manj zanimanja. To so seveda deficitarni poklici, torej poklici, v katerih primanjkuje ustrezno usposobljenih in izobraženih posameznikov, ki bi lahko ta poklic opravljali. Zato svetujemo, da mladi ali njihovi starši preverijo, kateri poklici so deficitarni, seveda tudi glede na kompetence, sposobnosti in interese, ki jih imajo mladi. Naj poudarimo, da so za vse deficitarne poklice razpisane tudi štipendije.

Med najbolj priljubljene v zadnjem letu pa med drugimi spadajo panoge kot so računalništvo, mehatronika, zdravstvena nega in frizerstvo. Je pa pri izbiri ključnega pomena, da se razmišlja tudi o poklicih prihodnosti. Takšna predvidevanja so sicer nehvaležna, a nekako prihajamo v čas, ko sama izobrazba ne bo več toliko pomembna kot vseživljenjsko učenje, sposobnost prilagajanja, prekvalificiranja.

sloveniaskills | Foto: Arhiv CPI Foto: Arhiv CPI

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je s Centrom za poklicno izobraževanje podpisalo pogodbo o sofinanciranju projekta Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti. Za kakšen projekt gre in kateri so prvi koraki, ki jih mora Slovenija narediti za odličnost v poklicnem izobraževanju?

Namen projekta je doseči večjo prepoznavnost, privlačnost in konkurenčnost poklicnega in strokovnega izobraževanja prek promocijskih dejavnosti. Tako želimo ohraniti oziroma povečati zanimanje mladih za poklicno in strokovno izobraževanje. Poklicno in strokovno izobraževanje želimo predstaviti kot dobro izbiro za poklicno pot tako za mlade kot odrasle udeležence. Preko aktivnosti na projektu bomo izpostavili deficitarne poklice, poklice, ki so pomembni za okrevanje in odpornost ter zgodbe žensk v tipično »moških« poklicih in tako spodbudili enake možnosti med spoli.

Na kakšni ravni je pri nas ugled poklicnega izobraževanja?

Prav to je cilj tega tekmovanja, višanje ugleda poklicev in s tem tudi poklicnega izobraževanja. Namreč mnogi starši si želijo, da se otroci vpišejo v gimnazijo, a gospodarstvo nam sporoča, da je veliko več povpraševanja po kadru s poklicno in strokovno izobrazbo. Konec koncev so to poklici, ki so osnova za obstoj družbe, kot jo poznamo.

Spomnimo se samo na nedavne poplave, ki so prizadele Slovenijo. Kdo bo zdaj postavil državo nazaj na noge? Varilec, ki je čez noč postavil most, mizarji, gradbeniki. V času pandemije smo videli, kako ne moremo niti brez zdravstvenih tehnikov.

Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarskimi družbami je ključno za uspešno izobraževanje mladih. Kako bi ocenili kakovost tovrstnega partnerstva pri nas, se podjetja dovolj vključujejo v razvoj poklicnih kadrov?

sloveniaskills | Foto: Arhiv CPI Foto: Arhiv CPI

Lahko rečem, da izobraževalne ustanove in gospodarstvo dobro sodelujejo. Podjetja mladim omogočajo tako prakse, ki se jih udeležujejo dijaki strokovnih šol, kot tudi številna mentorstva, ne smemo pozabiti, da imamo v Sloveniji tudi vajeniško obliko izobraževanja. Vsekakor moramo izpostaviti trud naših zbornic (obrtno-podjetniške in Gospodarske), ki sta zelo aktivni v izvajanju dogodkov za promocijo poklicev in poklicnega izobraževanja.

Letos Evropska komisija obeležuje Evropsko leto spretnosti 2023. Koliko zanimanja je med zaposlenimi za preusposabljanje in izpopolnjevanje?

Od 9. maja 2023 do 8. maja 2024 poteka Evropsko leto spretnosti, ki je namenjeno spodbujanju učinkovitejših in bolj vključujočih naložb v usposabljanje in izobraževanje. Cilj je, da se v celoti izkoristi potencial delovne sile, ki ga imamo v EU. Na ta način bomo prispevali k trajnostni rasti in kakovosti delovnih mest v Evropi.

Danes so vse bolj pomembne spretnosti in ne več končna izobrazba, ki so jo zaposleni pridobili v teku izobraževanja. Bolj kot papir bo pomembno tisto, kar nekdo zna pokazati, lahko stori, pri tem pa ima veliko vlogo vseživljenjsko učenje. Izpopolnjevanje v teku zaposlitve lahko prinaša tako karierni kot tudi osebnostni razvoj.

V okviru CPI ponujamo tudi nacionalne poklicne kvalifikacije - NPK. Certifikat o NPK je uradno potrdilo, s katerim lahko posameznik dokaže svojo usposobljenost za opravljanje določenega poklica. Postopki pridobivanja NPK so relativno hitri, saj se lahko pri pridobivanju NPK upoštevajo različna znanja in spretnosti, ki jih posameznik lahko pridobi tudi z delom, ki ga opravlja pri delodajalcih, s študentskim delom, prostovoljnim delom ali prostočasnimi dejavnostmi, udeležbo na neformalnih programih izobraževanja ali tečajih, samostojnim učenjem, uporabo različnih medijev in podobno. 


Naložbo sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.

Ne spreglejte