Pomembnost načrtovanja nasledstva v družinskem podjetništvu

Kaj je družinsko podjetništvo?

Za družinska podjetja v svetu obstaja veliko različnih definicij. Širše jih lahko opredelimo kot podjetja, v katerih ima družina nadzor nad strateško usmeritvijo organizacije (minimalni lastniški delež oziroma glasovalna moč družine je v višini 32 odstotkov, ali zasebna podjetja z minimalno 50 odsotnim deležem lastništva družine), ožje pa lahko družinska podjetja opredelimo kot tista, ki imajo več kot eno generacijo in več kot enega družinskega člana z managersko odgovornostjo (EY, 2015).

Družinska podjetja v Sloveniji predstavljajo po večini mikro in mala podjetja (95 %), ki zaposlujejo manj kot 50 ljudi, skupni letni prihodki pa znašajo 4 milijone evrov ali manj (87 %), delujejo v različnih panogah (trgovine na drobno in na debelo, gradbeništvo, proizvodnja industrijskih dobrin ipd.) ter so po večini stara več kot 20 let (74 %). Številna družinska podjetja imajo zaradi svoje zgodovine močne korenine v svojem kraju in s tem pozitivno vplivajo na razvoj lokalnega okolja in ustvarjanje delovnih mest. Ker so bila podjetja v zasebni lasti v Sloveniji mogoča v večjem obsegu šele po uvedbi tržnega gospodarstva v začetku 90. let prejšnjega stoletja, bo do prevzema podjetij s strani tretje ali mlajše generacije prišlo v večji meri šele v prihodnjih letih. Običajno vodi družinska podjetja prva (58 %) ali druga generacija (37 %), le 5 odstotkov podjetij vodi tretja generacija ali še mlajša (EY 2015).

Družinsko podjetništvo je torej temelj drobnega gospodarstva in pomemben sestavni del celotnega gospodarstva. Podvrženo je vsem tržnim zakonitostim, nenehnim spremembam in negotovosti kot vsa ostala podjetja, pri čemer pa jih pred dodatne izzive postavlja njihova specifična lastniška struktura in struktura vodenja. Zato se vsa družinska podjetja slej ko prej soočijo z enim glavnih izzivov: kdo bo po menjavi generacij prevzel vodenje podjetja.

Izzivi, ki se pojavijo, če podjetje ima naslednika v družini

Skoraj vsak ustanovitelj oziroma lastnik družinskega podjetja upa, da bo lahko posel po svojem odhodu z vodilnega položaja v podjetju predal drugemu družinskemu članu, a to željo je težko uresničiti. Družinska podjetja se pogosto iz različnih razlogov soočijo z resnimi zapleti, kot so družinski konflikti in neustrezno znanje za prevzem funkcije vodenja podjetja. Kot ponavljajočo težavo opažamo predvsem pomanjkanje pravočasnega in ustreznega načrtovanja nasledstva ter (ne)pripravljenost za predajo oblasti naslednji generaciji. Poleg tega ustanovitelj oziroma lastnik družinskega podjetja pogosto ne ve, kako bi začel z načrtovanjem prehoda, pojavi se lahko tudi bojazen, da pri ocenjevanju spretnosti naslednje generacije ne bo dovolj objektiven.

Ne glede na to, v rokah katere generacije je trenutno družinsko podjetje, izbira naslednjega vodje iz vrst družinskih članov - naj bo to direktor, izvršni direktor ali predsednik uprave (odvisno od sistema upravljanja) - predstavlja čustvene, poslovne in upravljavske izzive. Zagotovitev pravočasne in ustrezne predaje vodenja naslednji generaciji, ki bi zagotavljala stabilno in v prihodnost usmerjeno poslovanje podjetja, je zato ena ključnih nalog obstoječega managementa družinskega podjetja.

Poleg ohranjanja in izboljšanja uspešnosti podjetja je pred družinskimi podjetji torej kritičen izziv uspešne predaje družinskega podjetja naslednji generaciji, pri čemer se pojavlja tudi vprašanje ohranjanja družinskega nadzora nad prihodnostjo podjetja ter varovanja družinskih vrednot in dediščine.  

Izzivi, ki se pojavijo, če družinsko podjetje naslednika v družini nima

Najboljše za podjetje je, da ga direktor oziroma predsednik uprave (ki je običajno tudi ustanovitelj podjetja) zapusti v takšnem stanju, da bo tudi brez njegove prisotnosti dobro ali celo še bolje delovalo. Pomembno je, da začne s predajo in prenosom znanja na naslednika pravočasno in ga tako primerno pripravi na prevzem po njegovem odhodu. Seveda imamo tudi primere ko (primernega) naslednika družinskega podjetja v družini ni. Takrat se podjetniki odločajo med različnimi možnosti:

1. izbira zunanjega profesionalnega menedžerja in zadržanje lastništva;
2. prodaja celote ali dela podjetja;
3. zaprtje podjetja.

Pravni, finančni in davčni vidik v primeru, da podjetnik nasledstvo v družini ima oziroma ga nima

V praksi opažamo predvsem »zaplete« ko sta naslednika (otroka) dva ali pa jih je več. V nobenem od nam znanih primerov niso vsi navdušeni za podjetništvo. Nekateri otroci so zainteresirani za prevzem podjetja, nekatere zanima le takojšnje izplačilo »nujnega deleža« iz družbe in ne želijo stika s podjetjem, nekateri so poiskali svoje mesto na drugih delovnih mestih, ali imajo svoje podjetje, ker so se želeli »odcepiti« od staršev, morda so se v kakšni družini predhodno že skregali. Skratka, kolikor je družinskih podjetij toliko je zgodb. Tudi če se v podjetje vključita dva ali več otrok, se bistveno poveča verjetnost konflikta med brati/sestrami. Razlogi so kot na dlani - praviloma otroci še niso finančno preskrbljeni in na svoj premoženjski položaj gledajo različno. Posledično se lahko spreminja tudi pogled udeležencev na razvoj podjetja. Zato družinska podjetja po naših izkušnjah potrebujejo stalno podporo v poslovodnem, poslovnem in davčnem svetovanju. Vsako odločitev je potrebno pretehtati tudi z vidika davčnih izdatkov in zato je vključitev davčnega svetovalca izjemnega pomena.

Z davčnega vidika še posebej opozarjamo na skrbno tehtanje možnosti predaje družinskega podjetja v času življenja (darovanja, pogojno tudi prodaja družinskim članom) ali pa dedovanje (deleža v podjetju) v primeru smrti. Nekako vendarle iz mnogih razlogov (tudi davčnih) predlagamo prenos podjetja že za časa življenja. Seveda pa je potrebno vedno slišati zgodbo in želje vsakega lastnika posebej.

Dedovanje obsega prenos premoženja zapustnika na njegove dediče s trenutkom zapustnikove smrti. Ker med premoženje sodi tudi poslovni delež oziroma lastninska pravica nad le tem, je vsekakor potrebno, upoštevaje dejstvo, da se deduje torej tudi poslovni delež, vnaprej urediti premoženjska razmerja med družbeniki, če se želimo izogniti spremembi družbeniških razmerij zaradi dedovanja. Ker pride praviloma in ne zgolj izjemoma zaradi dedovanja do delitve poslovnega deleža (ali več njih, če jih ima v lasti zapustnik kot družbenik več), se lahko razmerja med družbeniki v posledici dedovanja zelo spremenijo, s tem pa spremeni volja in spremenijo cilji družbe.

Delitev poslovnega deleža načeloma ni dopustna, zakon pa dopušča izjeme pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju; družbena pogodba pa lahko delitev poslovnega deleža prepove. O delitvi in prenehanju poslovnih deležev odločajo družbeniki (na skupščini), vendar le, če že družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe. Zakonska ureditev je odraz volje zakonodajalca, da družbenikom prepusti izbiro, ali želijo imeti zaprto ali odprto družbo – ta pa je izražena v določilih družbene pogodbe, pri čemer morajo biti določbe o prepovedi delitve poslovnega deleža ali o pristojnosti skupščine, da odloča o delitvi poslovnega deleža, jasne in nedvoumne. Ker sprememba števila poslovnih deležev nujno pomeni tudi spremembo družbene pogodbe, v primeru, kadar družbeniki izbiro o zaprti družbi sprejmejo, sklep o dedovanju ne more mimo volje skupščine družbe in s tem posegati v notranja razmerja v družbi mimo volje ostalih družbenikov.

Navedena možnost tako daje družbenikom, v času, ko družbo ustanavljajo, ali spreminjajo notranja razmerja med družbeniki, da vnaprej predvidijo kako se poslovni deleži dedujejo oziroma kakšna bo usoda poslovnega deleža, kar v praksi pomeni bistveno olajšano poslovanje družbe.

V praksi skupnost dedičev redko uspe doseči soglasje, zato je do delitve zapuščine upravljanje družbe z vidika pristojnosti skupščine močno oteženo. Ne izključujemo seveda možnosti, da dediči bodisi uspejo najti soglasje, bodisi za čas do delitve zapuščine imenujejo pooblaščenca, ki v njihovem imenu in za njihov račun uveljavlja vse pravice in obveznosti iz naslova skupnega premoženja – lastništva poslovnega deleža, vendar so te situacije redke.

Seveda je potrebno ločiti vključitev v lastništvo in vključitev v poslovodenje (direktorovanje). Vlogi se bistveno razlikujeta. Naleteli smo na primere, ko so otroci sicer lastniško vstopili v družbo, ampak poslovodno niso nikoli dosegli svojih staršev. V tem primeru je potrebno pravočasno svetovati, da mora vodenje družbe prevzeti nekdo izven družine. Znane so tudi mešane situacije, ko je družina zunanjim direktorjem ponudila participacijo v družbi, kar je tudi lahko pozitivna strategija. Menimo, da je najslabša možnost , da v primeru ko ni družinskega naslednika, družba ugasne v postopku prenehanja. Bolje je razmisliti, da deleže takšne družbe kupi (tudi za daljše obdobje) kateri od zaposlenih ali več zaposlenih.

Vsekakor svetujemo in predlagamo, da se vprašanja o lastništvu in poslovodenju uredijo vnaprej, s tem pa ne preprečijo le nesporazumi in zastoji v odločanju, temveč hkrati tudi stroški in z njimi potencialna nevarnost dolgoročnega oškodovanja družbe.

Kje in kako vam lahko pomagamo zunanji svetovalci?

Podjetniki moramo nenehno spremljati dogajanja v okolju, skrbeti za uspešno rast podjetja, ne smemo pa pozabiti na pravočasno načrtovanje prenosa lastništva in/ali poslovodenja na naslednje generacije – člane družine ali ne. Da se boste lahko osredotočili na reševanje ključnih izzivov se je pri tem smiselno povezati z zunanjimi svetovalci, kot je tudi naša BV Finančna Skupina, d.o.o., kjer vam bomo ob poznavanju stroke, širšem pogledu na situacijo in s svojo neodvisnostjo ter objektivnostjo pomagali najti za vas najustreznejše rešitve.

Za VAS smo na voljo za:

• Finančno svetovanje – prenos lastništva in lastniško prestrukturiranje v primeru nasledstva,
• Davčno-pravno svetovanje,
• Oceno vrednosti premoženja, definiranje strategije prodaje in prodajni postopek v primeru, če nasledstva ni,
• Poslovno strategijo in pripravo poslovnega načrta
• Svetovanje na področju kadrovanja

Avtorji: mag. Črtomir Časar in sodelavci BV Finančna Skupina, d.o.o. www.bvfg.si, mag. Nataša Štelcer, odvetnica in mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec

Viri:

Ballini, B., Rousseau-Calisti, I., 2020. 2019 Pan-European RRA Study on Family-Owned Business. Russell Reynolds Associates. Dostopno prek: https://www.russellreynolds.com/insights/thought-leadership/2019-pan-european-rra-study-on-family-owned-business

Evropski parlament. 2015. Poročilo o družinskih podjetjih v Evropi. Dostopno prek: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-8-2015-0223_SL.html

Antončič, B., Auer Antončič, J. in Juričič, D. 2015. Družinsko podjetništvo: značilnosti v Sloveniji. EY. Ljubljana.

Naročnik oglasnega sporočila je BV Finančna Skupina, d.o.o.