Torek, 8. 3. 2016, 17.41
7 let, 1 mesec
Opeharil delavce, Anja Kopač Mrak pa mu daje milijone
Ministrstvo za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, po štirih letih izvajanja kariernih delavnic za brezposelne izbira 15 novih koncesionarjev, ki bodo delavnice vodili nadaljnja tri leta (do leta 2018).
O tej temi smo pred kratkim že pisali v članku Zavod za zaposlovanje ali bolj zavod za druženje?, kjer smo med drugim povzeli poročanje Dela, da je urad varuhinje človekovih pravic po pritožbah s strani brezposelnih pozval k analizi učinkovitosti zavoda za zaposlovanje, a na ministrstvu menijo, da to ni potrebno.
Pri tem dodajmo, da je potrebno skupnemu strošku delavnic prišteti še povračilo potnih stroškov udeležencem, ki jih plačuje zavod za zaposlovanje. Lani so udeležencem delavnic izplačali 300 tisoč evrov, v poslovnem načrtu za letošnje leto predvidevajo 200 tisoč evrov stroškov iz tega naslova.
Ministrstvo je ponudbe podjetij za skupno 15 koncesij v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Murski Soboti, Kranju, Novem mestu, Novi Gorici, Velenju, Trbovljah, Sevnici in na Ptuju zbiralo do konca februarja. Koncesije naj bi predvidoma podelili v dveh mesecih.
Največji del petmilijonske pogače - podrobnejši razrez objavljamo v spodnji grafiki - je ministrstvo v štirih letih odrezalo ljubljanskemu zavodu Papilot v lasti Stojana Zagorca. Za pet koncesij v Ljubljani, Kopru, Murski Soboti, Velenju in Sevnici je v štirih letih prejel okrogla dva milijona evrov.
V zavodu Papilot zanikajo podatke na Supervizorju, ki kažejo, da so praktično vse prihodke v letu 2014 ustvarili s proračunskimi porabniki. Koliko so jih, ne povedo. Poudarjajo pa, da je zavod neprofitna zasebna pravna oseba in da sredstva usmerjajo nazaj v dejavnost.
Kot nam je povedala Zagorčeva, je danes na ministrstvu zaposlena kot sekretarka v sektorju za razvoj storitev in programov ter izvajanje analiz na področju duševnega zdravja. Ob tem je zanikala, da bi imela kakršenkoli vpliv na izbor koncesionarjev.
Tudi na ministrstvu zagotavljajo: "Simona Zagorc nikoli ni sodelovala pri pripravi javnega razpisa za podelitev koncesij za opravljanje storitev za trg dela, niti ni bila članica komisije za koncesije, prav tako pa tudi ni imela kakršnegakoli vpliva na razpis in ne na izbor koncesionarjev."
BISZ gradnje so leta 2013 pristale v stečaju. Zagorc, ki nam je ob izbruhu afere z delavci na nemškem gradbišču dejal, da se po medijih širijo dezinformacije, nas je zdaj za odgovor na vprašanje, ali so delavci dobili plačilo za opravljeno delo, napotil na stečajno upraviteljico Alenko Gril. Ta nam je dejala le: "Delavci v stečaju ne bodo dobili ničesar." Iz javno dostopnih dokumentov izhaja, da je skupno 25 delavcev v stečaju prijavilo za 128 tisoč evrov terjatev.
Zagorc pritrjuje, da so nekateri sodelavci - po njegovem gre za strokovnjake za standarde kakovosti - pridobili status svetovalca in so vpisani v register bosanske agencije za certifikacijo halal kakovosti. "Za kakovost poslovanja in izvajanja storitev v dejavnosti, ki je zelo zahtevna in kompleksna, je zelo pomembna široka usposobljenost strokovnih delavcev in poslovanje skladno s standardi kakovosti, čemur zavod Papilot posveča veliko pozornosti. Deluje po načelih standarda kvalitete ISO 9001:2008 in standarda kakovosti EQUASS, ki je specializiran za področje dela z ranljivimi skupinami."
In kako vse navedeno komentirajo na ministrstvu? Bi zavodu Papilot še enkrat zaupali koncesijo? Odgovor je skop: "Če bo Zavod Papilot ponudnik tudi v novem razpisu za obdobje 2016-2018 in v kolikor bo komisija za koncesije ugotovila, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje javnega razpisa ter bo tudi najvišje ocenjen, bo ministrstvo z Zavodom Papilot sklenilo koncesijsko pogodbo." Pri tem dodajmo, da nam v Papilotu na vprašanje, ali so se ponovno prijavili, niso odgovorili.
Prah je imel tedaj z zavodom za zaposlovanje sklenjeni dve pogodbi: za opravljanje intervjujev za samozaposlitev in za karierne delavnice. Po članku v Delu je zavod prekinil pogodbo za intervjuje, a so na zavodu zanikali, da bi bil razlog omenjeni sum konflikta interesov. Uradno so pogodbo prekinili, ker podjetje ni izpolnjevalo obveznosti.
Podjetje Prah in ljudska univerza pa sodelujeta še danes. Od leta 2009 do danes je proračunska porabnica v lasti petih občin podjetju Prah po podatkih Supervizorja nakazala 143 tisoč evrov. Pri tem omenimo, da Prah od leta 2013 ni več direktor ljudske univerze, njegova naslednica – sodeč po objavi na strani občine Rogaška Slatina je bila edina kandidatka za položaj – pa je Lidija Sovinc. Ta naj bi bila po poročanju portala Podcrto.si njegova sestra, na spletni strani podjetja Prah pa je navedena kot učiteljica v Prahovi avtošoli.
V podjetju Prah na naša vprašanja niso odgovorili. "Do končnega izbora izvajalcev ne smemo podajati. Po končanem postopku bomo na voljo za vprašanja," so nam sporočili. Iz odgovora lahko sklepamo, da so se prijavili tudi na tekoči razpis za karierne delavnice.
Kako ta primer komentirajo na ministrstvu? Bi podjetju Prah danes zaupali koncesijo? Odgovor je enak prejšnjemu. "Če bo ponudnik v javnem razpisu tudi podjetje Prah in v kolikor bo izpolnjeval pogoje javnega razpisa ter bo po kriterijih razpisa najboljši ponudnik v neki območni službi, bo ministrstvo z njim sklenilo koncesijsko pogodbo," so sporočili.