Namesto pričakovanih 1500 evrov mesečno dobijo le minimalno plačo

Začetniki na trg delovne sile vstopajo precej samozavestni in prepričani o svojih sposobnostih in kompetencah, čeprav se jih z delovnimi izkušnjami lahko pohvali le desetina, medtem ko jih 80 odstotkov omenja zgolj izkušnje na področju študija, je pokazala raziskava revizijske hiše Deloitte Prvi koraki na trgu delovne sile.

Slaba popotnica univerze in težki pogoji na trgu dela Kljub visoki samozavesti glede svojih sposobnosti in zmožnosti se tretjina mladih zaveda, da z univerze prihajajo zelo slabo usposobljeni tako za učinkovito iskanje dela kot za opravljanje strokovnih zadolžitev.

Skladna s tem so tudi njihova pričakovanja glede zaposlitve, ki so v primerjavi z mladimi iz drugih vključenih držav veliko bolj pesimistična.

Več kot petina mladih Slovencev namreč meni, da bo trajalo več kot leto dni, da bodo našli idealno službo, kar je petkrat več od povprečja vseh vprašanih. Manj kot desetina Slovencev pa v primerjavi s četrtino vseh sodelujočih verjame, da delo lahko najdejo v manj ko mesecu dni.

Pričakujejo 1500 evrov mesečnega plačila Precej bolj nerealna so njihova pričakovanja glede plačila. Kot najpomembnejši dejavnik pri izbiranju službe sicer navajajo možnost pridobivanja in razvoja novih spretnosti (dobro plačilo je šele na tretjem mestu), pa jih kar 80 odstotkov v prvi službi pričakuje 1500 evrov plačila, kar je skoraj 500 evrov več od povprečne slovenske plače.

Večina mladih je zato zelo razočaranih, saj jim delodajalci običajno ponudijo le minimalno plačo oz. skromnih 790 evrov, navaja raziskava.

Najraje bi delali za mednarodno podjetje, šli bi tudi v tujino Kljub visoki stopnji samozavesti ter prepričanju samih vase, da bi jih njihovi kolegi postavili na vodilne položaje, so podjetniške ambicije med študenti in diplomanti zelo nizke. Le 12,5 odstotka jih pravi, da so pripravljeni ustanoviti svoje podjetje in ustvarjati nova delovna mesta.

Zelo majhen delež (15 odstotkov) si jih želi delati izključno za slovensko podjetje, od tega dve tretjini za majhna ali srednje velika podjetja.

Skoraj polovica vprašanih ima medtem ambicije delati za mednarodno podjetje, dve tretjini pa jih je zaradi dela in kariere pripravljenih oditi v tujino, ugotavlja Deloitte.

Družina in zdravje pred kariero Sicer pa mladim Slovencem, tako kot v preteklih raziskavah, zasebno življenje še vedno pomeni več kot kariera. Med vrednotami namreč na prvo mesto postavljajo družino (66 odstotkov) in zdravje (64 odstotkov), strokovno delo je šele na tretjem mestu (52 odstotka).

Zanimivo je tudi, da si v primerjavi z mladimi iz drugih držav Slovenci precej bolj želijo življenje, polno dogodivščin in izkušenj ter dobro počutje oz. življenje v izobilju.