SiolNET. Novice Moja služba
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako tudi brez povišice do zadovoljstva na delovnem mestu

1

termometer

Že res, da veliko ljudi pravi, da jih na delu najbolj motivira dobra plača in pošten odnos, vendar, ali jih to tudi osrečuje?

O delovni motivaciji je bilo že veliko napisano, opravljene so bile že številne raziskave, katerih skupni imenovalec je, da ljudi na delovnem mestu najbolj motivirajo: odprta komunikacija, zaupanje, moč, priznanje, lastništvo, zanimivo delo, cilji, delovni čas in seveda plačilo.

Bogastvo in fleksibilen delovnik vendarle ne osrečujeta vseh Najnovejša raziskava kulture dela, ki je zajemala 850 tisoč ljudi, to postavlja na glavo. Njen avtor Chester Elton rezultatov prejšnjih raziskav sicer ne zanika, trdi pa, da ti dejavniki motivirajo le nekatere ljudi, medtem ko drugih ne oziroma jih lahko celo demotivirajo.

Njihova raziskava je izhajala iz obsežnih raziskav ameriškega psihologa Stevena Reissa, ki je ugotovil, da smo si ljudje veliko bolj različni, kot mnogi mislijo – medtem ko nekatere spodbujajo tekmovanje, zmage in bogastvo, druge zadovoljujeta občutek samostojnosti in socializacija.

Izhajajoč iz tega so določili 23 različnih motivacijskih dejavnikov – od izzivov, odlikovanj, timskega dela, pomoči, sočutja, zabave, kreativnosti, učenja do denarja in prestiža. Ko so ljudi spraševali, kaj od naštetega jih najbolj spodbuja, so ugotovili, da je možnosti, da dve osebi naštejeta pet istih dejavnikov v istem vrstnem redu, komaj ena proti sto tisoč.

Motivacija ni enoznačna, ima globlji pomen Dejstvo je namreč, da motivacijskih dejavnikov ni mogoče kar tako preprosto posplošiti na vse. Zato je delovno motivacijo treba iskati prav pri vsakem posamezniku posebej.

Do odgovora lahko pridemo s tremi preprostimi vprašanji:

1. Se dela veseliš? 2. Te delo napolnjuje z energijo? 3. Ali o delu pripoveduješ z žarom, navdušenjem?

Ljudje, ki lahko na vsa tri vprašanja odgovorijo pritrdilno, so v svojem delu zagotovo našli globlji pomen, počutijo se bolj polni energije in zadovoljni, svoje delo pa razumejo kot enega največjih virov zadovoljstva.

Zadovoljstva ni treba ravno iskati v novi službi Tisti, ki ne morejo dati pritrdilnih odgovorov, so medtem s svojim delovnim mestom zagotovo nezadovoljni, kar še ne pomeni, da bi morali zamenjati službo. Srečo oziroma zadovoljstvo je mogoče najti tudi na trenutnem delovnem mestu.

Dejstvo je, da ima prav vsako delovno mesto neprijetne zadolžitve in če vidimo le te, bomo povsod nezadovoljni. Najbolj motivirani delavci namreč pravijo, da če želiš biti pri svojem delu srečen, je treba svojo vlogo nekoliko prilagoditi. Dovolj je že, če malenkost več svojega časa posvetimo nam prijetnim zadolžitvam in nekoliko manj nadležnim. Elton to imenuje oblikovanje delovnega mesta. Ko se ga lotimo, svetuje, naj se vprašamo:

Kaj lahko zmanjšam? Ali lahko zadolžitvam, ki nas demotivirajo, posvetimo manj časa? Morda bi jih kdo od sodelavcev z veseljem opravljal, sami pa prevzamemo katero izmed njegovih zadolžitev?

Kaj lahko spremenim? So kakšne zadolžitve, ki jih je mogoče opraviti na drugačen, bolj zanimiv način? Bi nas to bolj spodbujalo?

Kaj lahko dodam? Ali obstajajo zadolžitve, ki jih še ne opravljamo, pa bi jih radi? Ali obstajajo kakšne neizkoriščene možnosti?

Vlogo pri spreminjanju delovnega mesta imajo tako delavci sami kot tudi delodajalci, ki naj bi prepoznali, katere naloge komu bolj ustrezajo. Pozitivni rezultati bodo več kot očitni, tako za zaposlene kot za delodajalce – prvi bodo bolj zadovoljni in bolj zadovoljni delavci dosegajo boljše rezultate.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin